EU uvaja velik sveženj za obnovljive vire energije: To nam koristi!

EU uvaja velik sveženj za obnovljive vire energije: To nam koristi!

Evropska komisija je napovedala, da bo sestavila obsežen evropski omrežni paket, ki se bo začel izvajati v četrtem četrtletju leta 2023. Ta sveženj se osredotoča na nujno potrebno razširitev zmogljivosti za shranjevanje energije v EU za spodbujanje naložb v elektrifikacijo iz obnovljivih virov. Glasno Revija PV To je temeljni korak k doseganju cilja 55-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030. EU je trenutno le en odstotek oddaljena od tega ambicioznega cilja.

Kot del pregleda nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav članic (NECP) je bil objavljen zakonodajni načrt za racionalizacijo in poenostavitev zakonodaje EU. To bomo dosegli predvsem s posodobitvijo okoljske zakonodaje z namenom skrajšanja homologacijskih časov. Cilj EU je spodbujanje čezmejnih elektroenergetskih omrežij in nadaljnje povezovanje energetskih trgov.

Napredek in izzivi

12 držav članic EU je že doseglo cilj 42,5 odstotka obnovljive energije v mešanici električne energije, medtem ko je povprečje EU 41 odstotkov. Med letoma 2022 in 2024 je bilo nameščenih približno 205 gigavatov obnovljivih proizvodnih zmogljivosti. Po ocenah so lahko evropski odjemalci električne energije v obdobju od 2021 do 2023 prihranili okoli 100 milijard evrov z novo nameščenimi fotonapetostnimi in vetrnimi turbinami. Kljub temu napredku je nadaljnja širitev prožnosti omrežja bistvena.

Za dosego načrtovanih podnebnih ciljev države članice pozivajo k ukrepom za stabilizacijo energetskih trgov. Evropska komisija je poudarila, da so naložbe v infrastrukturo elektroenergetskega omrežja potrebne za zagotovitev stroškovno učinkovitega energetskega prehoda. Predvsem se do leta 2040 pričakuje ocenjena zahteva po naložbah v višini 730 milijard evrov za distribucijska omrežja in 477 milijard evrov za prenosna omrežja.

Globalni podnebni ukrepi

V kontekstu teh dogodkov ne smemo izgubiti izpred oči globalne perspektive. Raziskovalni inštitut Mercator za globalno bogastvo in podnebne spremembe (MCC) opozarja na omejen proračun ogljika človeštva, da omeji dvig temperature na 1,5 ali 2 stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. Glasno obzorje Doslej obljubljeni ukrepi za zaščito podnebja naj bi, če bodo izvedeni, povzročili zvišanje globalne temperature za 2,7 stopinje Celzija.

Omejitev 1,5 stopinje Celzija je ključni trenutek Pariškega podnebnega sporazuma, da se prepreči preseganje kritičnih prelomnih točk v podnebnem sistemu. Znanstveniki se strinjajo, da ima le dvig temperature pod 1,5 stopinje Celzija veliko verjetnost, da prepreči preseganje teh prelomnih točk.

Stanje ponazarja, kako pomembna sta nadaljnja širitev in integracija obnovljivih virov energije ter s tem povezana infrastruktura za doseganje podnebnih ciljev. Prihodnji meseci bodo pokazali, v kolikšni meri EU in njene države članice izvajajo potrebne ukrepe za zagotovitev trajnostnega in učinkovitega prehoda.