Počitniški spor: Ali moramo žrtvovati praznik za gospodarstvo?

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Razprava o ukinitvi praznika v Nemčiji: Strokovnjaki vidijo potencial za gospodarsko uspešnost in potrebne naložbe.

Debatte über Streichung eines Feiertags in Deutschland: Experten sehen Potenzial für Wirtschaftsleistung und notwendige Investitionen.
Razprava o ukinitvi praznika v Nemčiji: Strokovnjaki vidijo potencial za gospodarsko uspešnost in potrebne naložbe.

Počitniški spor: Ali moramo žrtvovati praznik za gospodarstvo?

Razprava o odpravi praznika v Nemčiji postaja vse pomembnejša. Clemens Fuest, predsednik münchenskega inštituta Ifo, je to razpravo vrnil v središče pozornosti s pozivom k preklicu praznika. Namen tega ukrepa je omogočiti nova prizadevanja na področju obrambe in infrastrukture.

Fuest poudarja, da je treba zagotoviti razpoložljivost delavcev, saj demografski razvoj vedno bolj vodi v pomanjkanje delavcev. To bi lahko imelo daljnosežne posledice za številne panoge, saj je izvedba pomembnih investicij brez dodatnih delavcev ogrožena. To vodi do vprašanja, kako lahko Nemčija bolje izkoristi svojo delovno silo za soočanje s trenutnimi izzivi.

Ekonomski vidiki

Po ocenah bi lahko ukinitev praznika povečala gospodarsko proizvodnjo za okoli 8 milijard evrov letno. Fuest poudarja, da razprava o tem črtanju ni nova; Že marca je v intervjuju komentiral nujnost ukinitve praznika. To zahtevo podpira tudi ugledna ekonomistka Monika Schnitzer, ki jo vidi kot nujen korak za stabilizacijo gospodarstva.

Nemški gospodarski inštitut (IW) je nedavno ugotovil, da bi lahko dodaten delovni dan povečal bruto domači proizvod (BDP) za 5 do 8,6 milijarde evrov. Fuest poudarja, da samo zagotavljanje finančnih sredstev ni dovolj; potrebni so tudi dodatni delavci. Dodaten delovni dan bi lahko pomenil do 0,2 odstotka BDP, kar poudarja obseg razprave.

Družbene reakcije

So pa mnenja o načrtovani odpovedi počitnic deljena. Katoliška cerkev je predlog že ostro kritizirala, saj škofa Heiner Wilmer in Anton Losinger poudarjata pomen strukturnih sprememb v svetu dela in se njegovega črtanja ne zdita učinkovita. Tudi nemška zveza sindikatov je jasno izrazila zavračanje te ideje.

Fuest je kot primer izpostavil tudi Dansko, ki je zaradi podpore obrambnim izdatkom odpovedala dopust. Razprava pa ostaja napeta, ker ni jasno, kateri praznik bi bilo treba črtati. Vprašanja ostajajo neodgovorjena, zlasti ko gre za razlikovanje med poletnimi in zimskimi počitnicami. Razprava traja že nekaj tednov in je z vsakim dnem pomembnejša.

Še naprej bomo poročali o aktualnem dogajanju in različnih pogledih. Ali in kdaj bo sprejeta odločitev o ukinitvi praznika, bomo še videli. Tak ukrep bi lahko imel daljnosežne gospodarske in socialne posledice za Nemčijo.

Merkur

poroča o polemikah in predlogih, medtem ko e-fundresearch osvetljuje gospodarske perspektive.