Finančni stresni test: 100 milijard za Bremen, Saško in BW – tveganje ali priložnost?

Finančni stresni test: 100 milijard za Bremen, Saško in BW – tveganje ali priložnost?

V okviru novo uvedenih predpisov za zvezne dežele je bila spomladi sprejeta sprememba temeljnega zakona, ki jim ponovno omogoča najemanje rednih posojil. To se dogaja v ozadju, da lahko države iz posebnega sklada za infrastrukturo in podnebno nevtralnost prejmejo skupno 100 milijard evrov. Za razliko od zvezne vlade pa državam ni treba upoštevati nobenih zahtev glede dodatnosti sredstev. To povzroča razprave med strokovnjaki, kot je Sebastian Dullien iz IMK, ki kritizira pomanjkanje upravičenosti do zagotovljenih dodatnih sredstev.

Strah je, da bi brez jasnih pravil zagotovljena sredstva lahko uporabili za stabilizacijo obstoječih struktur namesto za potrebne naložbe. Še posebej prizadet je Bremen, ki velja za finančno najšibkejšo zvezno državo in se spopada z najvišjo stopnjo dolgov. V prihodnje bo Bremen poleg 400 milijonov evrov pomoči za prestrukturiranje smel najeti za 140 milijonov evrov novih posojil letno. Kljub tem poenostavitvam so zahteve za uporabo teh novih sredstev strožje.

Izzivi v zveznih deželah

Saška, ki je že dolgo znana po dobri proračunski podobi, se sooča s težavami, kot sta pomanjkanje učiteljev in dotrajana infrastruktura. Pod premierjem Michaelom Kretschmerjem se več denarja vlaga v izobraževanje in varnost, a varčevalni pritisk še naprej bremeni državo. Obstaja tveganje, da 100 milijard evrov iz posebnega sklada ne bo služilo za financiranje novih naložb, temveč bo namenjeno nadomestitvi lastnih stroškov.

Po drugi strani ima Baden-Württemberg visoko davčno zmogljivost, vendar se sooča z vedno večjimi kadrovskimi in investicijskimi bremeni. Pričakovana sprememba obrestnih mer bi lahko do leta 2029 podvojila finančno breme in zato predstavlja nadaljnji izziv. Izračuni IMK kažejo, da lahko 500 milijard evrov posebnega sklada pokrije le okoli tri četrtine dejanskih investicijskih potreb.

Možnosti in tveganja uporabe sredstev

100 milijard evrov zvezne vlade lahko predstavlja tako priložnost kot tveganje za tri zvezne dežele: možnost nujnih naložb je izravnana z nevarnostjo, da sredstva ne bodo porabljena ciljno. Različni izzivi, s katerimi se soočajo države – od akutne potrebe Bremna po prenovi do strukturnih težav Saške do finančnega pritiska Baden-Württemberga – ponazarjajo nujnost namenske uporabe sredstev.

Temeljni zakon dovoljuje ustanovitev posebnih skladov za posebne namene, ki niso vključeni v zvezni proračun in zato zanje ne velja dolžniška zavora. Po podatkih Zveznega revizijskega urada trenutno obstaja 29 posebnih skladov v skupnem obsegu okoli 869 milijard evrov. Najbolj znana posebna sklada sta Corona Economic Stability Fund in Climate and Transformation Fund, ki bosta za podnebju prijazne ukrepe od leta 2024 do 2027 dala na voljo skupaj 211,8 milijarde evrov. Ta sklada se med drugim financirata iz prihodkov od evropskega trgovanja z emisijami in oblikovanja cen CO2.

Razprava o porabi 100 milijard evrov iz posebnega sklada za države ostaja napeta in bo tudi v prihodnje zagotovo imela osrednjo vlogo v političnih razpravah. Kako bodo posamezne zvezne dežele izkoristile nove priložnosti in kakšne dolgoročne posledice bo to imelo na njihov gospodarski položaj, bomo šele videli.