Fuest opozarja: Koaliciji zaradi dolžniške pasti grozi razpad!

Fuest opozarja: Koaliciji zaradi dolžniške pasti grozi razpad!

Novi proračun trenutno pripravljajo v Berlinu, medtem ko Clemens Fuest, predsednik münchenskega inštituta Ifo, izraža zaskrbljujoče pomisleke glede načrtov zvezne vlade. Fuest kritizira finančno načrtovanje za leta 2025 do 2029 kot "zelo problematično" in opozarja na možno grožnjo koaliciji, če se bo vlada zanašala na razširjen manevrski prostor zadolževanja, ne da bi izvedla potrebne strukturne reforme. Zahteva, da je treba začeti reforme, da bi dejansko dosegli želeno zmanjšanje izdatkov. V svoji analizi poudarja, da vlada zanemarja morebitne težave z novim javnim dolgom, ki je bil namenjen infrastrukturi in obrambi, zdaj pa bi ga lahko porabili za druge projekte.

Opozicija je na tveganja opozarjala že pred sprejetjem dolžniškega svežnja. Obstaja strah, da bi vlada lahko prelomila svojo dolžniško obljubo in se namesto osredotočanja na potrebne reforme še naprej osredotočala na naložbe, financirane z dolgom. Fuest ugotavlja, da se kapitalska poraba krči iz temeljnega proračuna in nadomešča z novim dolgom, ki je namenjen zgolj kratkoročni rešitvi in ​​bi lahko bil dolgoročno škodljiv.

Zahteve po strukturnih reformah

Druga osrednja skrb Futesta je posodobitev pokojninskega zavarovanja. Opozarja, da bodo brez ustreznih reform subvencije iz zveznega proračuna še rasle. "Ni vidnih političnih ukrepov za izvedbo načrtovanega zmanjševanja porabe," je kritičen. Ta skepticizem je podkrepljen z zaskrbljenostjo, da visoka vojaška poraba omejuje vladni finančni obseg za ukrepanje. To bi lahko močno omejilo obseg naložb v infrastrukturo in izobraževanje.

Fuest opozarja tudi na povečanje odhodkov za obresti s strani zvezne vlade, ki naj bi do leta 2029 narasli s trenutnih okoli 30 milijard evrov na več kot 60 milijard evrov. Ta razvoj bi lahko negativno vplival na celotno proračunsko stanje. Težavo vidi tudi v ravnanju s 100 milijardami evrov, ki naj bi se v občine steklo iz posebnega sklada. Kritiki zahtevajo, da se ta denar porabi izključno za dodatne investicije in ne sme izginiti v splošnih proračunih držav in občin, s čimer bi se izgubil želeni učinek.

Posebni sklad, financiran z dolgovi

CDU/CSU in SPD sta ustanovili iz dolgov financiran posebni sklad za infrastrukturo in varstvo podnebja, ki ima skupni obseg 500 milijard evrov in sta ga že potrdila bundestag in bundesrat. Oblikovane so bile tudi zakonske zahteve, da bodo državi in ​​občinam dali na voljo svoje deleže v posebnem infrastrukturnem skladu. Nejasno pa ostaja, kako in ali bo ta denar dejansko porabljen za ciljne naložbe.

Opozorilne besede Clemensa Fuesta so jasen signal politikom, da je potrebna temeljita revizija proračunske strategije, da bi se soočili z gospodarskimi izzivi Nemčije, ne da bi pri tem ogrozili stabilnost koalicije. Prihodnji meseci bodo ključni pri ugotavljanju, ali lahko zvezna vlada dejansko izvede potrebne reforme.