Zeleni obtožujejo Klingbeila, da je prelomil dano besedo – spor glede financiranja se stopnjuje!

Zeleni obtožujejo Klingbeila, da je prelomil dano besedo – spor glede financiranja se stopnjuje!

Zeleni so 23. maja 2025 izrazili ostro kritiko proračunskih načrtov finančnega ministra Larsa Klingbeila (SPD) in kanclerja Friedricha Merza (CDU). Vodja stranke Felix Banaszak obtožuje vladno koalicijo, da je kršila dano besedo in proračunsko zvijačo. Opozarja, da bi lahko načrtovani rezi v podnebni in transformacijski sklad (KTF) ogrozili gospodarske temelje.

Banaszak poudarja, da je odobritev Zelenih za vzpostavitev posebnega proračuna, financiranega s posojili, v višini 500 milijard evrov za infrastrukturo in zaščito podnebja odvisna od pogoja, da se ta sredstva vlagajo poleg rednega zveznega proračuna. Zdi se, da so ta jamstva zdaj vprašljiva, kar omaja zaupanje Zelenih v koalicijo.

Kritika proračunskih načrtov

Zaskrbljenost Zelenih ni neutemeljena. Obstajajo pomisleki, da bi lahko bil denar iz posebnega sklada za infrastrukturo in varstvo podnebja zlorabljen. Banaszak poziva vlado, naj bo zanesljiva in ima pogum za naložbe, da bi zagotovila konkurenčnost Nemčije. V skladu z dogovori naj bi se 400 milijard evrov steklo v infrastrukturo in 100 milijard evrov v podnebju prijazno pretvorbo.

Na ministrstvu za finance pa kritike ocenjujejo kot neutemeljene. Kaže na načrtovano dodelitev desetih milijard evrov letno iz posebnega sklada v KTF med letoma 2025 in 2034. Strokovnjaki pa vidijo težave v preusmeritvi nekaterih programov porabe iz zveznega proračuna v KTF, ki pokriva le majhen del potrebnega financiranja.

Podrobnosti o posebnem skladu

V okviru teh razprav je zvezni svet že odobril paket dolga, ki vključuje spremembo temeljnega zakona (GG). Ta prilagoditev omejuje dolžniško zavoro, tako da določenih izdatkov – vključno z obrambo, civilno in civilno zaščito ter obveščevalnimi službami – ni več treba upoštevati od 1 % bruto domačega proizvoda. V okviru tega bo ustanovljen nov posebni sklad za infrastrukturo in podnebno nevtralnost v vrednosti 500 milijard evrov.

Od teh 500 milijard evrov se bo 100 milijard evrov steklo v podnebni in transformacijski sklad, še 100 milijard evrov pa bo na voljo zveznim državam. Vendar pa je za izvedbo sprememb potreben ustanovitveni zakon Bundestaga. Načrtovane investicije morajo biti tudi »dodatek« k normalnemu gospodarjenju s proračunom, tj. delež investicij v zveznem proračunu mora presegati 10 % celotnih izdatkov brez posebnih sredstev.

Konkretna poraba sredstev še ni določena. V tem kontekstu spremljamo koalicijska pogajanja med CDU/CSU in SPD. Infrastruktura, ki je upravičena do financiranja, zajema različna področja, vključno s civilno in civilno zaščito, prometno infrastrukturo, naložbami v bolnišnice, energetsko infrastrukturo, izobraževalno in znanstveno infrastrukturo ter digitalizacijo.

Vloge za potrebe financiranja iz posebnega sklada med drugim prihajajo od Deutsche Bahn, ki je zaprosila za 148 milijard evrov za železniško infrastrukturo. V zdravstvenem sistemu bi želeno bolnišnično reformo lahko delno financirali tudi iz posebnega sklada. Predvidena so tudi vlaganja v digitalizacijo šol ter v izgradnjo in obnovo šolskih objektov in vrtcev. Tudi zasebna podjetja imajo možnost sodelovanja v tem posebnem skladu prek javnih naročil in programov financiranja.

Vendar je posebna zasnova uporabe sredstev še vedno odvisna od prihodnje zvezne vlade in ustreznih parlamentarnih skupin. Videti je treba, ali lahko vlada izpolni zahteve in pričakovanja tako Zelenih kot državljanov.

Za več informacij o kritikah Zelenih in trenutnih proračunskih načrtih glejte Digitalni dnevnik in analizo posebnega sklada Taylor Wessing.