Trgovinska kriza: Zahodna podjetja se umikajo s Kitajske!

Trgovinska kriza: Zahodna podjetja se umikajo s Kitajske!

V kontekstu naraščajočih carin in trgovinskih konfliktov med Kitajsko in zahodnimi državami je na kocki veliko število podjetij in njihovih prihodnjih obetov. Razvoj dogodkov v zvezi s carinami močno vpliva na tuja podjetja, zlasti zahodna podjetja, ki so ustvarila visoke dobičke in povečala svoj tržni delež na Kitajskem. EU izraža vse večjo zaskrbljenost glede gospodarske moči Kitajske in jo vidi kot grožnjo konkurenčnosti svoje industrije. To je še posebej jasno iz naraščajočih carin, ki zahodnim podjetjem otežujejo dostop do držav izvora in spodbujajo migracijo na alternativne trge.

Kitajska je od gospodarskih reform leta 1979 postala magnet za neposredne tuje naložbe (NTI), pri čemer tuje naložbe zdaj dosegajo impresivnih 3,66 bilijona ameriških dolarjev. Na Kitajskem je registriranih več kot 400.000 podjetij s tujimi naložbami, ki zaposlujejo več kot 50 milijonov ljudi. Kljub temu pozitivnemu rezultatu se zahodna podjetja zaradi novih carin in protekcionističnih ukrepov soočajo z vse večjim pritiskom, da selijo proizvodnjo v tujino.

Umik in preusmeritev

Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko, ki se je začela leta 2018 z medsebojnimi dvigi carin, ima daljnosežne posledice. ZDA so uvedle do 25-odstotne carine na različne izdelke iz Kitajske, zaradi česar so podjetja, kot je Apple, prisilila, da so zvišala svoje proizvodne stroške in nekatere od njih prenesla na potrošnike. Glede na to situacijo številna zahodna podjetja že načrtujejo selitev svojih proizvodnih obratov iz Kitajske v Vietnam in Indijo. Apple je na primer leta 2023 povečal proizvodnjo iPhonov v Indiji za 7 %, Nike pa več vlaga v tovarne v Vietnamu in Indoneziji.

Ta premik je v skladu s kitajsko strategijo »Made in China 2025«, katere namen je podpreti lokalna podjetja v strateških sektorjih in zapolniti vrzeli, ki so nastale zaradi umika zahodnih podjetij. Potreba, da zahodna podjetja iščejo alternativne in zanesljive dobavne verige zunaj Kitajske, postaja vse bolj nujna. Kot potencialna lokacija je izpostavljena Turčija.

Dodatni izzivi in ​​nevarnosti

Izzivi, s katerimi se soočajo zahodna podjetja, ne vključujejo le naraščajočih stroškov in omejitev dostopa do trga, temveč tudi tveganja v dobavni verigi in vprašanja intelektualne lastnine. Številni analitiki poudarjajo, da popoln izstop s kitajskega trga zaradi gospodarske velikosti in strateškega pomena Kitajske ostaja težaven. Geopolitične napetosti zato zahtevajo prožne in na tveganja osredotočene strategije, da bi se lahko učinkovito soočili z izzivi.

Poleg tega je EU nedavno uvedla dodatne davke na električna vozila iz Kitajske, da bi zagotovila pošteno konkurenco. Ti davčni ukrepi so odgovor na to, da so kitajska podjetja deležna subvencij, ki jim dajejo konkurenčne prednosti na evropskem trgu. Zaskrbljenost glede konkurenčnosti in napetih trgovinskih razmer med Kitajsko, ZDA in Evropo poudarja kompleksnost teh mednarodnih gospodarskih odnosov in opredeljujoče trgovinske konflikte, ki so se razvili v zadnjih nekaj letih.

Pomembni izzivi, ki zadevajo številne industrije – vključno s strojništvom, inženiringom obratov, elektrotehniko in kemikalijami – jasno kažejo, da je konec proste trgovine na vidiku. Po mnenju ekonomskih analitikov bi se lahko razpoložljivost potrošniških dobrin dodatno omejila, cene pa bi lahko narasle, kar bi obremenjevalo celotno svetovno gospodarstvo in ustvarjalo negotovost.