Industrija v krizi: Zelena preobrazba se zatika – kaj zdaj?

Industrija v krizi: Zelena preobrazba se zatika – kaj zdaj?

Preobrazba v podnebju prijazno industrijo se sooča z velikimi izzivi. Kljub nujnosti zmanjšanja ekvivalentov CO₂ se spremembe v številnih panogah ustavljajo. Glede na poročilo avtorja Blackout News kaže, da morajo podjetja, ki se v zadnjih letih vse bolj zanašajo na trajnostne proizvodne metode, zaradi nenehne gospodarske šibkosti ponovno razmisliti o svojih naložbenih strategijah. Razmere dodatno poslabšuje geopolitično dogajanje, ugotavlja študija EY To pomeni, da je 17 odstotkov podjetij že odložilo konkretne ukrepe za razogljičenje.

Opažajo se znatna zmanjšanja naložb, saj več kot polovica podjetij poroča, da se je njihova pripravljenost za vlaganje v trajnostne projekte zmanjšala. Samo 52 odstotkov jih trenutno izvaja manj naložb, kot je bilo prvotno načrtovano, kaže študija EY. Ta razvoj je v nasprotju z nujno potrebo po pospešitvi sprememb, zlasti v ključnih panogah, kot so jeklarska, kemična in cementna.

Trenutno stanje podnebnih pobud

Druga ugotovitev študije kaže, da podjetja vlagajo predvsem v ukrepe, ki obljubljajo hitro povračilo. To vključuje pretvorbo v LED osvetlitev in uporabo odpadne toplote. Več kot 90 odstotkov anketiranih podjetij je svojo razsvetljavo že spremenilo v LED, 73 odstotkov pa jih zdaj uporablja tehnologije za odpadno toploto ali rekuperacijo toplote. Naložbe se stekajo tudi v učinkovitejše proizvodne tehnike; več kot 70 odstotkov uporablja tehnologije z večjo energetsko učinkovitostjo.

Rezultati študije tudi kažejo, da 63 odstotkov podjetij kupuje zeleno elektriko, 66 odstotkov pa jih je prešlo na fotovoltaiko. Povprečni cilj zmanjšanja porabe energije je 14 odstotkov, večja podjetja z letno prodajo nad milijardo evrov pa si prizadevajo za še višje zmanjšanje, in sicer za 16 odstotkov.

Birokratske ovire in politična negotovost

Kljub različnim pristopom k izboljšanju energetske učinkovitosti ostajajo birokratske ovire resen problem. 85 odstotkov podjetij vidi birokracijo kot največjo zunanjo oviro za svoje cilje razogljičenja. Počasni postopki odobritve in nejasne odgovornosti otežujejo izvedbo celo preprostih projektov. Poleg tega politična negotovost pomeni, da mnoga podjetja ne morejo dolgoročno načrtovati, zaradi česar je Nemčija kot lokacija v mednarodni primerjavi vse bolj neprivlačna.

Pozitiven razvoj upočasnjuje tudi zaskrbljenost zaradi svetovne recesije, ki jo 30 odstotkov anketiranih podjetij vidi kot grožnjo svojim podnebnim ciljem. Financiranje ostaja ključno vprašanje, saj podjetja potrebujejo jasen poslovni primer za drage trajnostne ukrepe. Zamuda pri izvajanju energetskega prehoda se dojema kot strukturna grožnja gospodarstvu, delovnim mestom in podnebnim ciljem.