Suche
Mein Konto
Naložbe za Nemčijo: Klingbeil napoveduje 500 milijard evrov!
Podkancler Klingbeil napoveduje obsežne naložbe v Nemčiji za spodbujanje gospodarskega napredka kljub svetovnim izzivom.
Naložbe za Nemčijo: Klingbeil napoveduje 500 milijard evrov!
22. maja 2025 je podkancler Lars Klingbeil predstavil svoje načrte za spodbujanje zasebnih naložb v nemško infrastrukturo. Cilj je preseči nepripravljenost za naložbe in spodbuditi napredek v Nemčiji. To vključuje program, financiran z dolgovi, vreden do 500 milijard evrov, katerega cilj je med drugim znižati cene energije. Klingbeil je optimističen, da je rešitve v mednarodnem konfliktu mogoče najti z višjimi ameriškimi carinami. Poudarja, da je treba pospešiti pogovore med Evropsko komisijo in ameriško stranjo. To bi lahko bilo ključnega pomena za stabilnost svetovnih trgovinskih odnosov.
Predsednik Bundesbank Joachim Nagel pa svari pred možnimi turbulencami na finančnih trgih. Govori o možnem "zlomu" trgov, ki bi ga lahko poslabšale višje tarife. Te carine bi lahko obremenile ne le nemško gospodarstvo, ampak tudi celotno svetovno gospodarstvo, kar bi posledično ogrozilo svetovno blaginjo. Države G7, ki vključujejo Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo, Italijo, Japonsko, Kanado in ZDA, trenutno dajejo večji poudarek varnosti in stabilnosti. Poleg tega je poudarjena podpora Ukrajini med G7. Kanadski finančni minister poudarja vlogo Klingbeila kot pomembnega glasu znotraj G7.
Geopolitični izzivi in infrastruktura
Geopolitični razvoj od leta 2016 je postavil varnost dobavne verige v središče svetovne gospodarske razprave. Veliki dogodki, vključno s Trumpovimi administracijami, brexitom, pandemijo COVID-19 in konfliktom v Ukrajini, so povečali pritisk na države, da svojo kritično infrastrukturo organizirajo kot »globalno vozlišče«. Vse večji protekcionizem sili podjetja v ustvarjanje presežkov v svojih dobavnih verigah, da se odzovejo na tržne šoke.
V ZDA, evroobmočju in na Kitajskem so nujno potrebne naložbe v infrastrukturo. Ameriška vlada si prizadeva za cilj vzajemne trgovine za izravnavo trgovinskega primanjkljaja in načrtuje odpravo desetih predpisov za vsako novo uredbo. Velike razlike v stroških dela v različnih državah pa otežujejo selitev proizvodnih obratov. Predvidljivost tarif je pogosto pomembnejša od njihove velikosti. ZDA bi lahko postale prednostna lokacija za proizvodne zmogljivosti, če bi ustvarile privlačno naložbeno okolje.
Naložbe v prihodnost
Z naraščajočim povpraševanjem po podatkovnih centrih in utekočinjenem zemeljskem plinu (LNG) so potrebne znatne naložbe. Zanimanje investitorjev za infrastrukturne projekte se povečuje, še posebej v sedanjem obdobju naraščajočega protekcionizma. Ob zavedanju tega je Bidnova administracija sprejela zakonodajo za spodbujanje takšnih naložb, kot sta Zakon o zmanjševanju inflacije (IRA) in Zakon o infrastrukturnih naložbah in delovnih mestih (IIJA).
Na evropski ravni namerava EU do leta 2030 v digitalno infrastrukturo vložiti skupno 170 milijard evrov, s čimer želi zmanjšati odvisnost od svetovnih trgov. Poročilo Maria Draghija poziva k dodatnim evropskim naložbam v višini petih odstotkov BDP EU. Poleg tega se podoben obseg naložb išče v industriji polprevodnikov. To se dogaja v ozadju morebitnih evropskih carin kot odgovor na trgovinski primanjkljaj ZDA, ki bodo začele veljati 4. marca 2025 s 25 % za Kanado in Mehiko ter 10 % za Kitajsko. Kanada in Kitajska že pričakujeta protiukrepe.
Na splošno je ključnega pomena, da mednarodni finančni trgi pokažejo bolj pozitiven odnos za stabilizacijo svetovnega gospodarskega okolja, tudi če se kratkoročno pričakuje nenaklonjenost tveganju. Verjetnost, da se bodo ti izzivi obravnavali na konstruktiven način, bi lahko na koncu tudi dopolnila globalni tok naložb in ustvarila prožno infrastrukturo za prihodnost.