Naložbeni zaostanek v Nemčiji: Podjetja zaman iščejo zaupanje!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Nemška naložbena kriza 2025: Manjka zaupanja, podjetja oklevajo. Potrebni politični ukrepi za krepitev gospodarstva.

Naložbeni zaostanek v Nemčiji: Podjetja zaman iščejo zaupanje!

Nemško gospodarstvo gre proti investicijski krizi, ki jo poslabšuje akutno nezaupanje v okvirne pogoje črno-rdeče koalicije. Razmerje neto naložb je na zgodovinsko najnižji ravni le 0,3 odstotka v primerjavi s 3 odstotki leta 2019. Kljub napovedim Unije in SPD o milijardnih izdatkih za obrambo in infrastrukturo podjetja oklevajo. »Potrošniki in podjetniki stavkajo,« pojasnjuje Arndt Kirchhoff, vodja poslovnega združenja Severnega Porenja-Vestfalije. To pomeni, da so potrošnja in investicije trenutno omejene na najnujnejše.

Po informacijah iz Blackout News Mnoga podjetja zadržujejo svoje naložbe v upanju na stabilnejše razmere. Po študiji LBBW je 75 odstotkov anketiranih podjetij pripravljenih investirati, če se izboljšata tako gospodarstvo kot povpraševanje. Toda visoke cene energije (91 odstotkov), pretirana birokracija (94 odstotkov) in obsežna regulacija (89 odstotkov) predstavljajo velike ovire. Trenutno le 22 odstotkov namerava povečati svoje naložbe, 60 odstotkov jih ohranja raven porabe in 15 odstotkov jih namerava leta 2025 porabiti manj.

Slabosti in zahteve do politike

Andreas da Graça iz LBBW Research opredeljuje šibkost propadajočega izvoznega modela kot osrednjo. Podjetja, predvsem srednja, raje investirajo v tujini, kjer so nižji stroški in manjše birokratske ovire. Daniel Terberger, poslovodni partner Kataga, poziva k nujni okrepitvi domačega povpraševanja. Po koalicijski pogodbi so do leta 2027 predvideni koraki, kot je zniževanje 30-odstotne amortizacijske stopnje za investicije v opremo, od leta 2028 pa postopno zniževanje davka od dohodkov pravnih oseb. A brez zaupanja v politično stabilnost vlade bodo ti ukrepi ostali neučinkoviti.

Poleg teh nacionalnih izzivov se Evropa po besedah Poročilo Evropske investicijske banke, soočen z globalnimi negotovostmi. Pandemija in ukrajinski konflikt sta močno vplivala na sposobnost celine za naložbe, hkrati pa digitalne in podnebne spremembe zahtevajo nujne naložbe. Visoki pritiski na cene energije in surovin so še dodatno omajali zaupanje v trge.

Javne investicije in potrebni ukrepi

Pomanjkanje naložb v Evropi je izjemno, saj regija zaostaja za mednarodnimi konkurenti, kot so ZDA. Zaostanek EU pri produktivnih naložbah je vsaj deset let znašal 1,5 do 2 odstotka BDP EU letno. Zaostrili so se tudi izzivi v Ukrajini. Ne obstaja samo tveganje naraščajoče inflacije, ampak tudi naraščajoče tveganje revščine za nadaljnjih enajst milijonov ljudi v Evropi.

Za boj proti tej krizi so potrebne obsežne javne in zasebne naložbe, zlasti usmerjene v inovacije. Oblikovalci politike morajo preprečiti razdrobljenost finančnih trgov in ohraniti enotni trg. Učinkovito izvajanje politik za spodbujanje naložb bo odvisno od ciljno usmerjenih tveganj in usklajevanja politik na ravni EU. Sklad EU za okrevanje in odpornost zagotavlja več kot 700 milijard evrov za podporo preobrazbenim naložbam.

Potreba ostaja jasna: tako Nemčija kot Evropa kot celota morata ustvariti stabilnejše okvirne pogoje in ciljno usmerjene spodbude, da bi trajnostno izboljšali naložbeno ozračje in rešili trenutne naložbene zaostanke.