Boj za finance: Valentinov župan v varčevalnem režimu!

Boj za finance: Valentinov župan v varčevalnem režimu!

Finančni izzivi občin v Avstriji se povečujejo, saj stroški naraščajo, prihodki pa padajo. To vodi v dramatično proračunsko krizo, ki prizadene tudi mesto St. Valentin. Županja Kerstin Suchan-Mayr (SPÖ), ki občino z absolutno večino vodi že dobrih 15 let, se sooča z 22.983.401,70 evrov visokim občinskim dolgom. Po oceni bi se lahko ti dolgovi povečali še za tri milijone evrov. Finančni položaj otežuje tudi vsedržavni pritisk na skupnosti, od katerih se zahteva, naj varčujejo.

V Svetem Valentinu občine niso odgovorne le za knjižnice, temveč tudi za odvoz odpadkov, zaščito pred poplavami in storitev Meals on Wheels. Županu je postalo jasno, da raznolike naloge občinske uprave zahtevajo ustrezna finančna sredstva za izpolnjevanje teh zahtev. Očitna je potreba po vlaganjih predvsem na področju vzgoje in izobraževanja ter varstva otrok, kar se odraža v visokih tekočih stroških razširitve vrtca s 14 na 20 skupin.

Investicije v infrastrukturo

Občina je že sprejela protipoplavne ukrepe, med drugim je renaturacijo Erlabacha stala 34.000 evrov. Sveti Valentin načrtuje tudi preureditev in razširitev osnovne šole Langenhart, za kar so namenili skoraj 4 milijone evrov. Vendar so te nujne naložbe v nasprotju z močno zmanjšanimi naložbenimi viri, ki so se v primerjavi s časi pred pandemijo prepolovili.

Na načrtovane projekte vplivajo tudi finančna ozka grla. Gradnja kulturnega centra “Valentinum” je na koncu zahtevala 17,5 milijona evrov, kar je bistveno preseglo prvotni proračun 12,6 milijona evrov. Finančna ozka grla silijo šentvalentinško oblast v ustvarjalno iskanje rešitev za stabilizacijo občinskih financ.

Nujne reforme in izzivi

Župan Suchan-Mayr poudarja nujnost varčevanja, predvsem na področju financiranja cest, da bi lahko vlagali v izobraževanje in varstvo otrok. Lokalni svet obvoznico vidi kot ekološko katastrofo, kar še dodatno otežuje predlog gradnje. Zeleni politik Lothar Hasenleithner izraža zaskrbljenost glede načrtovanja cest. Poleg tega bi regionalno sodelovanje in zvišanje davkov na nepremičnine lahko pripomoglo k razbremenitvi občinskih financ.

Napoved razvoja za leto 2025 kaže, da bi lahko bila skoraj polovica skupnosti odvisnih od finančne podpore. To odraža splošne izzive, s katerimi se soočajo občine v Avstriji in drugod. kako staedtetag-nrw.de kaže, da mesta potrebujejo dolgoročno in zanesljivo financiranje naložb, da bi izpolnila povečane zahteve na področju socialne varnosti, izobraževanja in lokalnega javnega prevoza. Občinska finančna izravnava ima ključno vlogo pri zagotavljanju ustreznih občinskih finančnih sredstev.

V trenutnih razmerah je bila napovedana reforma notranjega avstrijskega pakta stabilnosti, vendar učinki na skupnosti ostajajo nejasni. Dragocen korak bi bil preučiti ločevanje transferjev in s tem doseči vzdržno finančno stabilnost, ki občinam omogoča učinkovito opravljanje njihovih nalog.