Podnebni skladi pod pritiskom: denar za fosilne projekte namesto za zaščito podnebja?
Sklad za varstvo podnebja je zaradi slabega načrtovanja v nevarnosti, da bo uporabljen neučinkovito. Študija priporoča jasna merila za učinkovite naložbe.
Podnebni skladi pod pritiskom: denar za fosilne projekte namesto za zaščito podnebja?
Podnebni in transformacijski sklad (KTF) je trenutno v središču razprave o financiranju projektov varstva podnebja. Nova kratka študija Foruma ekološko-socialne tržne ekonomije (FÖS) v imenu Green Planet Energy kaže, da obstaja tveganje, da bo KTF uporabljen za financiranje fosilnih projektov in poceni zemeljskega plina. Ta razvoj je neposredna posledica šibkih meril za oddajo in slabega načrtovanja zvezne vlade, kot je npr Sončna stran poročali.
Študija analizira različne vidike porabe sredstev iz posebnega sklada za infrastrukturo in podnebno nevtralnost. Posebej je poudarjena potreba po jasnih merilih vrednotenja za učinkovito, podnebju prijazno porabo sredstev. Druga ključna ugotovitev preiskave je, da se dodatnih 10 milijard evrov na leto iz posebnega sklada šteje za nezadostnih za potrebne naložbe v varstvo podnebja.
Izzivi, ki jih povzročajo subvencije za fosilna goriva
Študija nadaljuje, da se subvencije za fosilna goriva obravnavajo kot draga hipoteka za prihodnje generacije in ne bi smele imeti mesta v podnebnem skladu. Projekti, kot je financiranje dajatve za skladiščenje plina, so v nasprotju s cilji posebnega sklada in KTF. Promocijo toplotnih črpalk pa izpostavljajo kot pozitiven primer učinkovitih podnebnovarstvenih ukrepov. Te tehnologije dosegajo znatne prihranke toplogrednih plinov v gradbenem sektorju.
Leta 2023 so naložbe v ogrevalno tehniko znašale 8,8 milijarde evrov, kar je pozitivno vplivalo na ustvarjanje vrednosti (7,2 milijarde evrov) in zaposlovanje (okoli 108.000 rednih delovnih mest). Nasprotno pa je subvencioniranje novih elektrarn na zemeljski plin z vidika podnebne politike kontraproduktivno, medtem ko je financiranje elektrarn, ki uporabljajo vodik, koristno le v omejenem obsegu, v primeru njihove uporabe z zelenim vodikom.
Obnovljivi viri energije kot rešitev
Obnovljivi viri energije, vključno z vetrno energijo, sončno energijo in vodno energijo, veljajo za okolju prijazno možnost v boju proti podnebnim spremembam. Pomemben vidik je, da je treba emisije CO2 upoštevati v celotnem življenjskem ciklu, od proizvodnje do transporta do namestitve in vzdrževanja, kot npr. NatureOffice poudarjeno.
V primerjavi s fosilnimi gorivi ima obnovljiva energija nižje emisije navzgor. Fosilna goriva, kot so premog, nafta in plin, so glavni vzroki za emisije CO2. Ti ne nastajajo samo med zgorevanjem, ampak tudi v predhodnih fazah – med ekstrakcijo, transportom in končno zgorevanjem. Elektrarne na premog na primer proizvedejo okoli 820 g CO2/kWh, zemeljski plin pa okrog 450 g CO2/kWh. Fosilne elektrarne skupaj proizvedejo od 900 do 1.200 g CO2 ekvivalentov na kWh.
Nasprotno pa so za različne obnovljive vire energije značilne nižje emisije v življenjskem ciklu:
| Energetski standard | Emisije CO2 (g CO2/kWh) |
|---|---|
| Vetrna energija na kopnem | 12 do 15 |
| Energija vetra na morju | 5 do 12 |
| Sončna energija | 20 do 50 |
| Hidroenergiya | 1 do 30 |
Trenutni izzivi v zvezi s podnebnim in transformacijskim skladom ponazarjajo nujnost jasne in dosledne uporabe sredstev, ki je strožje vezana na merila varstva podnebja in jo je treba redno ocenjevati.