Podnebna kriza v Afriki: Ekstremno vreme ogroža življenja in pridelek!

Podnebna kriza v Afriki: Ekstremno vreme ogroža življenja in pridelek!

Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je v svojem poročilu o podnebnem stanju v Afriki 2024 zapisala, da je bilo zadnje desetletje najbolj vroče v Afriki. Poročilo nujno opozarja na daljnosežne posledice podnebne krize, ki povečuje ekstremne vremenske razmere, lakoto, negotovost in razseljevanje. Posebno zaskrbljujoče je, da je leto 2024 uvrščeno med najtoplejše leto zaradi visokih temperatur morske gladine in morskih vročinskih valov. Ta razvoj predstavlja velik izziv za kmetijstvo, prehransko varnost, oskrbo z vodo ter zdravje in izobraževanje prebivalstva.

Afrika je leta 2024 doživela ekstremne vremenske pojave, kot so močno deževje, poplave, tropski cikloni, suše in vročinski valovi. Poročilo poudarja izzive, s katerimi se soočata kmetijstvo in okolje, ter navaja konkretne primere. V južni Afriki so države, kot so Malavi, Zambija in Zimbabve, utrpele uničujoče sušne razmere, medtem ko je letina žita tam za 16 % nižja od petletnega povprečja. Nizek nivo vode v jezeru Kariba je povzročil tudi izpade električne energije in gospodarske motnje.

Ekstremni vremenski dogodki in njihove posledice

V vzhodni Afriki je močno deževje od marca do maja povzročilo hude poplave v Keniji, Tanzaniji in Burundiju. Te naravne nesreče so povzročile na stotine smrti in prizadele več kot 700.000 ljudi. V zahodni in osrednji Afriki je več kot štiri milijone ljudi prizadela poplava, ki je terjala tudi nekaj sto življenj in na stotisoče prisilila svoje domove. Severna Afrika je zabeležila tretjo zaporedno podpovprečno letino žita, pri čemer je proizvodnja v Maroku padla za alarmantnih 42 % pod petletno povprečje.

WMO nujno poziva k večjim naložbam v infrastrukturo, izmenjavo podatkov in integrativne storitve za krepitev sistemov zgodnjega opozarjanja in spodbujanje odpornosti na podnebne spremembe. V tem kontekstu je bila ustanovljena celinska vesoljska agencija s sedežem v Kairu, namenjena poenotenju nacionalnih vesoljskih programov. S tem naj bi omogočili boljše zbiranje in izmenjavo podnebnih podatkov, kar je glede na trenutno krizno situacijo zelo pomembno.

Povezava med podnebnimi spremembami in prehransko varnostjo

Podnebne spremembe ne vplivajo le na vremenske vzorce, ampak resno vplivajo tudi na prehransko varnost v regiji. Po podatkih FAO podnebne spremembe močno vplivajo na dostop, razpoložljivost in kakovost hrane, kar dodatno poslabšuje že tako krhke življenjske razmere v številnih afriških državah. Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo prav tako poudarja, da kombinacija podnebnih tveganj in gospodarskih izzivov vodi v poslabšanje prehranske krize.

Še en zapleten dejavnik je naraščajoče tveganje za zoonoze zaradi podnebnih sprememb, ki lahko povzročijo nadaljnje širjenje nalezljivih bolezni. To predstavlja velik javnozdravstveni problem in povečuje ranljivost otrok in drugih ranljivih skupin. UNICEF in druge organizacije opozarjajo, da potrebne podnebne in zdravstvene politike pogosto niso prijazne do otrok, kar dodatno otežuje razmere za mlajše generacije v regiji.

Glede na te izzive afriške države ne potrebujejo le tehnoloških inovacij, kot je uporaba umetne inteligence in naprednih vremenskih modelov, temveč tudi celovito strategijo za boj proti podnebni krizi. Poročilo WMO je peto v nizu, ki temelji na sodelovanju med različnimi meteorološkimi službami in mednarodnimi institucijami in opozarja na nujnost razmer.