Varstvo podnebja kot motor rasti: priložnosti za gospodarstvo in okolje!

Varstvo podnebja kot motor rasti: priložnosti za gospodarstvo in okolje!

Na nedavni konferenci v Berlinu sta OECD in UNDP predstavila novo poročilo, ki poudarja ekonomsko upravičenost podnebnih ukrepov. Glede na ugotovitve študije je poudarjeno, da ambiciozna podnebna politika ne le spodbuja zmanjšanje emisij CO₂, ampak deluje tudi kot gonilo gospodarske rasti. Na cilje podnebne in energetske politike je treba gledati kot na priložnosti za trajnostni razvoj, zlasti glede na to, da globalni podnebni cilji ne dosegajo pričakovanj in da emisije CO₂ še naprej naraščajo. Leta 2024 je bil zabeležen nov visok izpust CO₂, kar kaže na nujnost učinkovite podnebne politike.

Za leto 2025 so države podpisnice Pariškega sporazuma dolžne predložiti nove podnebne načrte (NDC). Do zdaj je le 22 od 197 držav predložilo te nove načrte. Poročilo nakazuje, da bi lahko bolj ambiciozni NDC povečali svetovni BDP za približno 60 % med letoma 2022 in 2040. Dolgoročno naj bi se BDP povečal za 3 % do leta 2050 in celo do 13 % do konca stoletja. Nasprotno pa bi obotavljanje glede podnebne politike lahko znižalo svetovni BDP za 0,75 % do leta 2030, medtem ko bi ekstremni vremenski dogodki v Evropi lahko povzročili letni upad za 2,3 % do leta 2050.

Podnebne spremembe in gospodarski izzivi

Poročila opozarjajo na gospodarsko škodo, ki jo ogrožajo tako imenovane podnebne prelomne točke, kot je taljenje ledenih plošč. Ta razvoj dogodkov je treba jemati resno, da se izognemo prihodnji škodi. Generalni sekretar OECD poudarja, da so cilji rasti in podnebja združljivi. Za izvajanje priporočil za cikel NDC 2025 pa so potrebni močna politična zaveza, boljše usklajevanje podnebnih in razvojnih ciljev ter vključevanje zasebnega sektorja.

Nujnost ukrepov za boj proti podnebnim spremembam je zelo pomembna tudi v evropski politiki varstva podnebja. Po trenutnih poročilih Zvezne agencije za okolje (UBA) želi EU zmanjšati učinke podnebnih sprememb in spodbujati prilagajanje nanje. Mednarodne politike varstva podnebja, kot sta Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja ali Kjotski protokol, so ključne za evropska prizadevanja in strateške odločitve.

Obnovljivi viri energije in prihodnji cilji

Za leto 2020 so emisije toplogrednih plinov v EU znašale okoli 3 milijone kiloton ekvivalenta CO₂. Energetski sektor predstavlja 26 %, promet 22 %, industrija 22 %, stavbe 13 % in kmetijstvo 12 % emisij. EU je v letu 2020 presegla svoje podnebne cilje, ki so zahtevali 20-odstotno zmanjšanje toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990. To so omogočili predvsem učinki korone pandemije, doseženi pa so bili tudi cilji povečanja deleža obnovljive energije na 20 odstotkov in povečanja energetske učinkovitosti za 20 odstotkov.

S svojo dolgoročno strategijo »Čist planet za vse«, objavljeno 18. novembra 2018, želi EU do leta 2050 doseči neto ničelne emisije toplogrednih plinov. Strategija je osrednji steber programa Ursule von der Leyen in Evropskega zelenega dogovora, ki je bil sprejet decembra 2019. Nacionalni energetski in podnebni načrti (NECP) držav članic so obvezni za izvajanje teh ciljev. Julija 2021 je bila sprejeta podnebna zakonodaja EU, ki vzpostavlja pravno podlago za nevtralnost toplogrednih plinov do leta 2050.

Če povzamemo, varstvo podnebja ni ključnega pomena le za okolje, ampak tudi za gospodarstvo. Še vedno je ključnega pomena, da vse države prispevajo svoj del k izvajanju učinkovitih podnebnih politik, da bi dosegle gospodarske in okoljske cilje. Ponavljajoče se in predano politično ukrepanje je bistveno za zagotovitev trajnostne prihodnosti.