Občinske finance v nevarnosti: vsaka druga občina bo zaostala!

Občinske finance v nevarnosti: vsaka druga občina bo zaostala!

Finančne razmere za mesta in občine so napete. Čeprav vladni program zagotavlja več sredstev z dodatnimi davki, ti niso dovolj za zaustavitev strukturnega upada prožnosti lokalnega financiranja. Projekcije kažejo, da bi do leta 2025 skoraj vsako drugo skupnost lahko šteli za odhajajočo skupnost, kar je zaskrbljujoč trend komunal.at.

Osrednji problem je vse večja sofinancerska obveznost občin, predvsem v socialnem sektorju in bolnišnicah. Ta finančna bremena se z dajatvami povečujejo, tako da bo do leta 2028 mestom in občinam ostalo le 40 centov od vsakega evra iz skupne davčne posode. Leta 2019 je znašala več kot 50 centov. Ta razvoj spodkopava finančno neodvisnost in s tem sposobnost financiranja občinskih storitev splošnega pomena.

Javne storitve in kakovost življenja

Občinske storitve splošnega pomena imajo ključno vlogo pri kakovosti življenja ter razvoju mest in skupnosti. Naloge vključujejo izobraževanje, kulturo, infrastrukturo in prostočasne dejavnosti. Zlasti zahteve in izdatki na teh področjih so se v zadnjih letih povečali, medtem ko so bile možnosti financiranja zaradi pandemije omejene. Javne storitve vključujejo področja, kot so otroško varstvo, osnovne šole, občinske ceste in oskrba z vodo awblog.at.

Izdatki na področjih, ki niso financirana s pristojbinami, so v letu 2018 znašali 4,8 milijarde evrov, pri čemer je očitna velika odvisnost od davčnih prihodkov na različnih področjih. 65 % izdatkov za infrastrukturo in javni prevoz je treba pokriti z davčnimi prihodki. Koronakriza je v letu 2020 privedla do zmanjšanja deležev prihodkov za 9 %, kar je dodatno močno omejilo finančno fleksibilnost občin.

Potreba po ukrepanju in reformah

Potreba po reformi je nujna. Župan Matthias Stadler poziva k strukturnim spremembam, da bi vzdržno zagotovili občinske finance. Prihranki pri osebju bi teoretično lahko pomagali, vendar jih je v praksi težko izvesti, saj potrebe na področjih, kot sta varstvo otrok in šole, hkrati naraščajo. Znižanje letnih stroškov dela za 1 % bi pomenilo ukinitev okoli 850 delovnih mest letno.

Za ohranitev javnih storitev morajo zvezne in državne vlade ustvariti ustrezne okvirne pogoje. Potrebni so odločni reformni koraki za izpolnjevanje komunalnih storitev brez golih posekov. Naložbe v prihodnje usmerjene projekte morajo biti prednostna naloga, saj bi varčevanje na teh področjih dolgoročno vodilo v izgubo kakovosti življenja.

Generalni sekretar Združenja mest Thomas Weninger poudarja, da je treba mestom zagotoviti potrebna sredstva. Napovedana naložbena vrzel od 1,0 do 1,2 milijarde evrov letno do leta 2024 kaže, kako pereče so težave. Pomanjkanje sredstev za financiranje komunalnih storitev bi lahko v prihodnjih letih še povečalo izzive.

Sklep: Brez ustreznih finančnih sredstev in daljnosežnih reform bodo mesta in občine vse težje ohranjale kakovost življenja. Zadovoljstvo 80 % prebivalcev s komunalnimi storitvami pa kaže, kako pomembne so delujoče javne storitve.