Polemika o osnutku proračuna 2025: rekordne investicije in kritike!

Polemika o osnutku proračuna 2025: rekordne investicije in kritike!

Zvezni finančni minister Lars Klingbeil (SPD) je danes v bundestagu predstavil osnutek proračuna za leto 2025 in finančni načrt do leta 2029. Že v razpravi o proračunu se obeta polemika. Poudarek je predvsem na načrtovanem znižanju davka na elektriko, ki je v koaliciji zelo sporen. Zeleni so ministra obtožili, da uporablja "proračunske trike" v zvezi z milijardnim posebnim skladom, da bi upravičil nov dolg.

Proračun za leto 2025 vključuje načrtovano porabo v višini 503 milijarde evrov, kar je 6,1-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom. Posebej velik delež, in sicer 81,8 milijarde evrov, naj bi financirali z novim zadolževanjem, kar je več kot dvakrat več kot leto prej. Skupaj z več kot 60 milijardami evrov iz posebnih skladov, financiranih z dolgom, postane jasno, da se zvezna vlada zanaša na intenzivno zadolževanje.

Ključne točke in investicijski projekti

Proračun ministrstva za delo in socialne zadeve je z več kot 190 milijardami evrov največja postavka v novem proračunu. Zvezna vlada za leto 2025 načrtuje tudi rekordne naložbe v višini več kot 115 milijard evrov, kar je 55 % več kot leto prej. Te naložbe so namenjene zlasti za Bundeswehr, obnovo železniških prog ter za šole, vrtce, bolnišnice in socialna stanovanja. Do leta 2029 naj bi se letne naložbe zvezne vlade povečale na skoraj 120 milijard evrov.

Posebni sklad omogoča dodatno porabo 500 milijard evrov v obdobju 12 let, pri čemer se 100 milijard evrov steče v države in v podnebni in transformacijski sklad (KTF). Ta sredstva so bistvena za načrtovane strukturne reforme za spodbujanje naložb in zmanjšanje birokracije.

Težave s financiranjem in konsolidacija proračuna

Kljub visokim izdatkom vlada načrtuje tudi varčevanje. Prioriteta je proračunska konsolidacija, ki vključuje tudi prihranke pri kadrovskih in administrativnih stroških. Vendar je jasno, da se bodo finančne vrzeli med letoma 2027 in 2029 povečale na ocenjenih 144 milijard evrov. Točka, ki je še posebej pomembna v razpravi o upravljanju proračuna.

Druga točka spora je odločitev, da se davek na elektriko ne zniža za vse, ampak samo za proizvodni sektor. Koalicijska pogodba je napovedovala znižanje davka na elektriko za vse, vendar je bilo to odvisno od financiranja. Prav tako ostaja nejasno, kdaj bo te ukrepe dejansko mogoče izvesti. Šef CSU Markus Söder imenuje 1. januar 2027 kot možen datum za celovito znižanje davka na elektriko.

Vladni načrti ne kažejo le izzivov pred bundestagom, ampak tudi ravnotežje med naložbami v prihodnje projekte in potrebo po ohranjanju stabilnega proračuna. Osnutek proračuna naj bi Bundestag potrdil sredi septembra 2025.

Za podrobnejše podatke o odhodkih in prihodkih do leta 2029 si oglejte informacije o švabski in zveznega ministrstva za finance.