Krize strahu: naložbe v vetrno energijo v Avstriji na robu!

Krize strahu: naložbe v vetrno energijo v Avstriji na robu!

Vetrna elektrarna v Avstriji se trenutno sooča s pomembnimi izzivi, ki ogrožajo njene načrtovane naložbe v višini do 4,7 milijarde evrov do leta 2030. Te naložbe so ključne ne le za stabilnost panoge, temveč tudi za gospodarsko okrevanje države, saj so namenjene ustvarjanju delovnih mest in ustvarjanju davčnih prihodkov. Florian Maringer, generalni direktor IG Windkraft, zadnje vladne ukrepe, zlasti proračunski krizni prispevek, vidi kot grožnjo razvoju sektorja. Poudarja, da so politični posegi močno poslabšali investicijsko klimo v Avstriji in tako grozijo z negativnimi učinki na industrijo, ki trenutno pokriva okoli 16 % domače porabe električne energije.

Januarja 2023 je bila vetrna elektrarna pripravljena vložiti tri milijarde evrov v naslednjih treh letih. Glede na tekoče izzive se je naložbeni potencial zdaj povečal na štiri milijarde evrov. Ob povečanju potenciala vetrne energije se pričakuje, da se bo delež porabe električne energije povečal na do 20 %. S temi naložbami bi vetrna elektrarna v Avstriji do leta 2030 lahko ustvarila skupno 1,8 milijarde evrov bruto dodane vrednosti in ustvarila 25.000 delovnih mest, čeprav birokracija in nejasni okvirni pogoji močno vplivajo na podjetja.

Fiskalni in ekonomski učinki

Podrobna analiza gospodarskega vpliva kaže, da dejavnosti vetrne elektrarne v Spodnji Avstriji ustvarijo letno bruto dodano vrednost v višini 496 milijonov evrov in davčne prihodke v višini 280 milijonov evrov. Pri nas v panogi dela okoli 1342 ljudi. Skupni pričakovani davčni prispevek vetrne energije do leta 2030 je 760 milijonov evrov, kar poudarja osrednjo vlogo te tehnologije za gospodarsko stabilnost Avstrije.

Regionalna podjetja, kot je WEB Windenergie AG, ki igrajo ključno vlogo v industriji vetrne energije, še posebej močno čutijo negativne posledice političnih ukrepov. Maringer poudarja, da regionalna srednje velika podjetja potrebujejo jasne okvirne pogoje za uspešno vlaganje v širitev vetrne elektrarne. To zahteva pravično oblikovanje proračunskega kriznega prispevka, pospešitev potrjevanja in uvedbo stabilne pravne ureditve.

Izzivi in ​​rešitve

Vetrna energija se sooča tudi z dolgimi odobritvenimi roki, tudi do osem let, ki močno zamaknejo izvedbo novih projektov. Te časovne zamude in težko izračunan prispevek k energetski krizi predstavljajo resne ovire, ki jih je treba premagati. Rešitve, o katerih razpravljajo v industriji, vključujejo potrebo po novem zakonu o energetski industriji, prestrukturiranje prispevka za energetsko krizo in posodobitev širitve omrežja ter nove modele financiranja.

Napovedi za naslednja tri leta so hkrati zahtevne in obetavne: pričakuje se obseg naložb v višini več kot 3 milijarde evrov in obseg proizvodnje več kot 2000 megavatov. Glede na te številke in potencialno prilagodljivost, ki jo vetrna energija lahko ponudi energetskemu trgu, je ključnega pomena, da so okvirni pogoji optimizirani za zagotovitev pomembnih naložb v ta ključni sektor. Medtem ko vetrna energija cveti v regijah, kot so Spodnja Avstrija, Gradiščanska, Štajerska in Zgornja Avstrija, so jasne in podporne politike bistvenega pomena za trajnostni razvoj obnovljivih virov energije v Avstriji.

Za več informacij si lahko preberete članke iz EcoNews in Majhen časopis prebrati.