Markus Sievers iz apano Investment pojasnjuje: Zakaj je tržna psihologija ključnega pomena za delniške trge
Po poročilu www.wallstreet-online.de Markus Sievers, generalni direktor apano Investment, poudarja velik pomen tržne psihologije za borze. Pojasnjuje, da so razpoloženja, ki jih oblikujejo dejstva, strahovi in upi, ključni dejavniki gibanja cen. Indeks razpoloženja, ki ga je razvil apano, naredi ta čustva merljiva in razlikuje med trgi, ki so izpostavljeni tveganju, in trge, kjer ni tveganja, odvisno od razmer na trgu. Razpoloženja so imela posebno vlogo v tekočem borznem letu, na katerega so vplivale negotovosti, kot sta zvišanje obrestnih mer in stopnja inflacije. Nedavno umirjanje podatkov o inflaciji vodi v ponovno oceno pričakovanj, pri čemer naj bi se obrestne mere znižale. Po Sieversovih besedah bi to lahko vodilo do novih najvišjih vrednosti do leta 2024, razen če se pojavijo nove geopolitične...

Markus Sievers iz apano Investment pojasnjuje: Zakaj je tržna psihologija ključnega pomena za delniške trge
Glede na poročilo avtorja www.wallstreet-online.de, Markus Sievers, generalni direktor apano Investment, poudarja velik pomen tržne psihologije za borze. Pojasnjuje, da so razpoloženja, ki jih oblikujejo dejstva, strahovi in upi, ključni dejavniki gibanja cen. Indeks razpoloženja, ki ga je razvil apano, naredi ta čustva merljiva in razlikuje med trgi, ki so izpostavljeni tveganju, in trge, kjer ni tveganja, odvisno od razmer na trgu.
Razpoloženja so imela posebno vlogo v tekočem borznem letu, na katerega so vplivale negotovosti, kot sta zvišanje obrestnih mer in stopnja inflacije. Nedavno umirjanje podatkov o inflaciji vodi v ponovno oceno pričakovanj, pri čemer naj bi se obrestne mere znižale. Po Sieversovih besedah bi to lahko vodilo do novih najvišjih vrednosti do leta 2024, ob predpostavki, da ne bo prišlo do novih geopolitičnih kriz.
Ocena Markusa Sieversa kaže, da imata tržna psihologija in sentiment pomembno vlogo pri gibanju cen. Ponovna ocena obrestnih mer in pričakovanje novih najvišjih vrednosti do leta 2024 bi lahko vplivala na različne naložbene strategije in naložbene odločitve. Možnost padca obrestnih mer bi lahko vplivala tudi na potrošniška posojila in nepremičninsko industrijo, saj bi se stroški zadolževanja verjetno znižali. Vlagatelji in gospodarski akterji bi morali zato ta razvoj skrbno pretehtati.
Preberite izvorni članek na www.wallstreet-online.de