Merz namerava okrepiti orožje: socialni sistemi so v nevarnosti!

Merz namerava okrepiti orožje: socialni sistemi so v nevarnosti!

26. maja 2025 bo razprava o investicijah v orožje in militarizaciji vse glasnejša. Strategija nemške vlade pod vodstvom Olafa Merza, ki želi iz Nemčije narediti največjo vojaško silo v Evropi, je postavljena pod vprašaj z različnih vidikov. Ti načrti vključujejo spremembo temeljnega zakona in odobritev 500 milijard evrov za obrambni sektor. Kritiki to porabo opisujejo kot neodgovorno, zlasti glede na nenehne težave v infrastrukturi in socialnih sistemih.

Naložbe zvezne vlade v oborožitev niso bile kritizirane le s finančnega vidika. Treba je opozoriti, da so takšni izdatki ekonomsko nedonosni. Ko je orožje kupljeno, se lahko stara, neuporabljeno ali uničeno v vojni. Koristi teh naložb so navidezno vidne v varnosti pred sovražnimi napadi, vendar mnogi strokovnjaki opozarjajo, da lahko ogromna sredstva, vložena v obrambne projekte, ovirajo druga pomembna področja, kot so socialne storitve in infrastrukturna poraba.

Povečanje izdatkov za obrambo v Natu

Drug vidik te razprave je prispevek Nemčije k porabi Nata. Zvezna vlada namerava povečati svoj prispevek z 90 milijard evrov na 225 milijard evrov letno. To bi bilo precejšnje povečanje, zlasti glede na splošni razvoj dogodkov znotraj Nata. Države Nata načrtujejo, da bodo leta 2024 za obrambo namenile skupaj okoli 2,71 % svojega BDP, kar ustreza približno 1,5 bilijona ameriških dolarjev. Povečanje izdatkov za obrambo v primerjavi z lanskim letom znaša 10,9 % pri vseh članicah Nata in 17,9 % pri evropskih izdatkih. Nemčija sama poroča o izdatkih za obrambo v višini 2,12 % BDP v letu 2024, kar je bilo doseženo med drugim s prilagoditvami izračunov.

Zaradi geopolitičnih razmer so države članice povečale izdatke za obrambo. V tem kontekstu Nemčija velja za enega največjih plačnikov v ukrajinskem konfliktu, čeprav v nasprotju z drugimi državami podpore ne razumejo kot posojilo, ampak kot darilo. Medtem ko si nekatere države prizadevajo za večjo militarizacijo, so nekateri voditelji, kot je češki premier Fiala, odprti za razprave o povečanju izdatkov za obrambo in predlagajo 3 % kot realen cilj.

Kritika orožarske strategije

Merzovi oborožitveni načrti so deležni množičnih kritik. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko bili zdravstveni in socialni izdatki v prihodnjih letih pod pritiskom zaradi povečanih vojaških izdatkov. Strogo se obsoja neodgovorna uporaba virov, ki škoduje sistemom socialne varnosti. Po trenutnih načrtih naj bi raven pokojnin ohranili pri 48 %, kar pa zahteva visoke državne subvencije. Demografske spremembe in naraščajoči prispevki bi lahko ogrozili financiranje pokojnin in povzročili primanjkljaje v socialnih sistemih, menijo strokovnjaki.

Nazadnje, trditev, da želi Putin napasti Evropo, je prikazana kot netočna, podpora Ukrajini pa je pogosto opisana kot pod vplivom ZDA. Poziv k miru in protivojne demonstracije zahtevajo opustitev povsem vojaške strategije agresije. Geopolitična strategija ZDA, zlasti pod Donaldom Trumpom, je opisana kot bolj mirovna in manj konfrontacijska.

Tekoča razprava o porabi orožja, militarizaciji in odgovornosti za socialno varnost bo še naprej določala politično agendo v Nemčiji in Evropi. Medtem ko naložbe v obrambo strmo naraščajo, ostaja vprašanje, kakšni socialni stroški so povezani, pereče in nerešeno.