Merzova vlada načrtuje veliko pokojninsko reformo: povišali bodo materinsko pokojnino!
Merzova vlada načrtuje celovite pokojninske reforme, da bi do leta 2031 razbremenila matere in okrepila gospodarstvo.
Merzova vlada načrtuje veliko pokojninsko reformo: povišali bodo materinsko pokojnino!
Merzova vlada, ki jo sestavljata Unija in SPD, načrtuje obsežne reforme na področju pokojnin. Ta pobuda želi predvsem finančno razbremeniti matere in zagotoviti večje priznanje časa, porabljenega za vzgojo otrok. O tem so 28. maja razpravljali na koalicijskem odboru, kjer so potrdili "takojšnji program" z okoli 60 ukrepi za spodbujanje investicij in spodbujanje gospodarstva. Osrednji cilj pokojninske reforme je vsaj do leta 2031 zagotoviti višino pokojnine v višini 48 odstotkov povprečnega dohodka.
Reforma ne vključuje le že uveljavljenih programov, ampak tudi nove modele, kot sta aktivna in predčasna pokojnina. Ti naj bi pomagali narediti pokojninski sistem pripravljen na prihodnost in se soočiti z izzivi demografskih sprememb. Predvsem materinska pokojnina, ki je v veljavi od 1. januarja 2014, bo imela ključno vlogo pri tej reformi. Trenutno starši za otroke, rojene pred letom 1992, prejmejo do 2,5 leta dobropisa za vzgojo otroka, otrokom, rojenim po letu 1992, pa se priznajo tri leta vzgoje.
Povečanje materinske pokojnine
Ključni element reforme je načrtovana uvedba materinske pokojnine III, ki naj bi povečala pokojninske točke za vse starše na tri na otroka, ne glede na leto rojstva. Trenutna vrednost pokojninske točke je 39,32 evra in se bo 1. julija zvišala na 40,79 evra. Ti ukrepi bi lahko začeli veljati od leta 2026, vendar so še v fazi načrtovanja. Financiranje te reforme se zdi problematično. Stroški kreditiranja vzgojnih obdobij za leto 2023 znašajo okoli 25 milijard evrov, do leta 2027 pa bi lahko narasli na 27 milijard evrov. Morebitna širitev materinske pokojnine III bi lahko povzročila dodatne stroške v višini okoli 4,5 milijarde evrov.
Da bi zagotovila finančno osnovo za te reforme, namerava vlada dodatne odhodke financirati z davčnimi prihodki. S tem naj bi čim bolj zmanjšali obremenitev zaposlenih. Do 1. julija 2025 se obeta tudi zvišanje pokojnine za 3,74 odstotka, kar ustreza mesečnemu zvišanju za 66,15 evra redne pokojnine po 45 letih plačevanja prispevkov. To zvišanje bo koristilo približno 21 milijonov upokojencev, kar kaže na nujnost predloga reforme.
Prihodnji obeti za pokojninsko reformo
Nova zvezna vlada se je zavezala ne le k ohranjanju stabilnih pokojninskih pravic, ampak tudi k pravičnejši porazdelitvi finančnega bremena. Glede na upadanje števila vplačevalcev prispevkov in naraščanje števila upokojencev je pokojninski sistem pod pritiskom. Pokojninska komisija bo pripravila reformne predloge in preučila uvedbo enotnega pokojninskega sistema, ki bo vključeval tudi samozaposlene, javne uslužbence in poslance.
S temi obsežnimi reformami Merzova vlada zasleduje cilj dolgoročne stabilizacije pokojninskega sistema v Nemčiji in soočanje s trenutnimi izzivi demografskih sprememb. Medtem ko je izvajanje reform še v povojih, postaja potreba po zagotovitvi prihodnjega pokojninskega zavarovanja vse bolj nujna.