Vojaška vaja v Münchnu: Ali nam grozi zadnje poletje miru?

Vojaška vaja v Münchnu: Ali nam grozi zadnje poletje miru?

Vojaške dejavnosti in ponovno oborožitev vedno bolj določajo novice v Nemčiji. Na območju tehnične univerze v Münchnu trenutno potekajo vojaške vaje, medtem ko klinika Köln-Merheim pripravlja načrte za enoto intenzivne nege v dvanajstnadstropnem podzemnem parkirišču v primeru vojne. Takšen razvoj dogodkov mnogi vidijo kot znak mentalne priprave na vojno.

Teden za tednom se v Nemčiji razpravlja o pomenu umiranja za »očetovstvo«. Vojaški zgodovinar Sönke Neitzel opozarja, da bo letošnje poletje morda zadnje v miru. Poleg tega v Salzgitter-Peine poteka prva sindikalna konferenca za mir v organizaciji Rosa-Luxemburg-Stiftung in IG Metall, kjer je poudarek na razpravi o investicijah v orožje in njihovem ekonomskem pomenu.

V ospredju investicije v oborožitev

Dierk Hirschel, glavni ekonomist Verdija, je ostro kritiziral splošno razširjeno trditev, da naložbe v obrambo spodbujajo rast. Vojaške izdatke je označil za "mrtev kapital" in primerjal multiplikatorje obrambnih izdatkov, infrastrukture in izobraževanja. Medtem ko je za izdatke za obrambo samo množitelj 0,5, je ta za infrastrukturo 1,5, za izobraževanje pa celo 3. Te številke mečejo novo luč na financiranje vojaške porabe, ki se pogosto izvaja z dolgom in ne z davki, kar vodi v večjo finančno obremenitev družbe.

Unija zahteva vračilo dolga, ki pritiska na financiranje socialne države. Pri tem naraščajo potrebe po financiranju socialne države, zmanjšujejo pa se možnosti za druge naložbe. Osrednja točka javne razprave je grožnja Rusije. Ingar Solty, svetovalec za politiko miru in varnosti, pa nasprotuje oceni o neizbežnem ruskem napadu na države Nata in poudarja, da ima Rusija v Ukrajini druge cilje.

Globalno orožje se povečuje

Pogled na globalne razmere kaže zaskrbljujoč trend. Po podatkih SIPRI so se vojaški izdatki leta 2024 povečali na več kot 2,7 bilijona dolarjev, kar je 9,4 % več kot leto prej. To je največje povečanje od konca hladne vojne. Nemčija se je na lestvici držav, ki trošijo za vojsko, povzpela s 7. na 4. mesto, za ZDA, Kitajsko in Rusijo. Nemška poraba je deloma posledica posebnega sklada za Bundeswehr v vrednosti 100 milijard evrov.

Omeniti velja predvsem to, da številne evropske države, zlasti tiste blizu Rusije, močno povečujejo svoje vojaške proračune. V nasprotju s temi državami Malta ostaja izjema pri povečanju oborožitve. Medtem ko je Rusija povečala svoje vojaške izdatke za več kot 30 %, je Ukrajina lahko povečala svoje vojaške izdatke le za 2 %. Približno 100 držav po svetu je povečalo izdatke za obrambo, kar opazno vpliva na druge sektorje, kot je razvojna pomoč v Veliki Britaniji.

Trenutni razvoj kaže, da obrat trenda ni predviden. Številne države načrtujejo nadaljnje povečanje izdatkov za vojsko, kar je zaskrbljujoče ne le za mir, ampak tudi za vredno življenje v prihodnosti. Mir se vedno bolj prikazuje kot skupni interes za vse, medtem ko se na vojno gleda kot na grožnjo blaginji. Ta kontekst odpira vprašanje, kakšne so realne rešitve za zagotovitev miru v času krepitve vojske.

Za več informacij si lahko ogledate podrobna poročila Mladi svet in dnevne novice preberi.