Milijarde za vojsko: Bo ponovno oboroževanje res pripeljalo do rešitve krize?
Zvezna vlada v letu 2025 načrtuje obsežne naložbe v oborožitev, da bi okrepila gospodarstvo. Študije opozarjajo na negativne učinke.
Milijarde za vojsko: Bo ponovno oboroževanje res pripeljalo do rešitve krize?
Glede na geopolitične napetosti in tekoče razprave o varnosti v Evropi zvezna vlada načrtuje obsežne naložbe v Bundeswehr. Cilj teh ukrepov je popeljati nemško gospodarstvo iz recesije in hkrati okrepiti politično legitimnost. Za dosego teh ciljev je treba izdatke za varnost in obrambo povečati do 5 % bruto domačega proizvoda. Trenutni razvoj dogodkov kaže, da si vojaško krepitev prizadevajo tudi številne druge evropske države, zlasti od ruskega napada na Ukrajino leta 2022. [freitag.de] poroča, da so te naložbe namenjene ustvarjanju novih delovnih mest in spodbujanju gospodarske rasti.
Vendar študija Toma Krebsa in Patricka Kaczmarczyka z Univerze v Mannheimu izraža dvome o učinkovitosti teh ukrepov. Tako imenovani fiskalni multiplikator za obrambne investicije je le največ 0,5, verjetno še nižji. To pomeni, da širša populacija od naložb v obrambni sektor skoraj nima koristi, obrambna industrija pa bi lahko imela od novih naročil. Poleg tega bi lahko naložbe v izobraževanje, infrastrukturo in otroško varstvo ustvarile veliko več dodane vrednosti, ugotavlja študija. S tem je jasno, da vsak evro, ki gre v obrambne naložbe, manjka na socialnih področjih in infrastrukturnih projektih.
Učinki na rast in njihove meje
Poročilo iz Kiela, ki ga je napisal Ethan Ilzetzki, profesor na London School of Economics, poudarja politične posledice teh izdatkov za obrambo. Poudarja, da povečani izdatki za obrambo ne vodijo nujno v upad zasebne potrošnje, ampak da je uspešnost vlad pri ohranjanju zasebne gospodarske dejavnosti odvisna od različnih dejavnikov. Vendar pa bi naraščajoči izdatki za vojsko, financirani z višjimi davki, lahko negativno vplivali na rast BDP, kar bi okrepilo razpravo o financiranju in prednostnih nalogah. [ifw-kiel.de] poudarja, da bi lahko bilo za vlade ključnega pomena, da se dodatno zadolžijo za financiranje začasne dodatne porabe.
Drug pomemben vidik je tehnološko prelivanje, ki bi lahko nastalo zaradi domače proizvodnje orožja. Približno 80 odstotkov trenutne vojaške porabe izvira iz podjetij zunaj EU, kar ustvarja spodbudo za krepitev domače industrije. Moritz Schularick, predsednik IfW Kiel, poudarja, da bi lahko imel razvoj novih obrambnih tehnologij v Evropi dolgoročne gospodarske učinke, ki presegajo kratkoročne fiskalne koristi.
Dolgoročne perspektive in priporočila
Sedanje razmere zahtevajo preoblikovanje evropske raziskovalne in razvojne politike. Poročilo kaže, da ZDA namenijo približno 16 odstotkov svojih vojaških izdatkov za raziskave in razvoj, EU pa le 4,5 odstotka. Povečanje izdatkov za obrambo z 2 odstotkov na 3,5 odstotka BDP bi stalo okoli 300 milijard evrov na leto, vendar bi lahko ustvarilo podobno zasebno gospodarsko aktivnost. Priporoča tudi, da bi morale vse evropske vlade organizirati in skupaj financirati svojo vojaško porabo na ravni EU za spodbujanje konkurenčnosti in strokovnega znanja.
Če povzamemo, je jasno, da je pristop zvezne vlade k povečanju naložb v obrambo dvorezen meč. Po eni strani bi to lahko kratkoročno ustvarjalo delovna mesta in podpiralo gospodarsko rast, po drugi strani pa raziskave opozarjajo na negativne družbene in ekonomske posledice te politike.