Podatkovni centri: požrešci energije v revoluciji AI potrebujejo obnovljivo energijo!

Podatkovni centri: požrešci energije v revoluciji AI potrebujejo obnovljivo energijo!

Naraščajoče povpraševanje po energiji zaradi umetne inteligence (AI) predstavlja pomemben izziv za trajnostno oskrbo z energijo. Glede na digitalbusiness-cloud.de Poraba električne energije v podatkovnih centrih se bo do leta 2030 povečala na več kot 1000 teravatnih ur (TWh). To ogromno povečanje bi lahko predstavljalo 2 % svetovnega povpraševanja po električni energiji, kar bi močno obremenilo energetske sisteme.

Naložbe umetne inteligence v podatkovne centre naj bi že leta 2024 dosegle 375 milijard dolarjev, kar predstavlja 44-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2023. Hiperrazmerjevalniki, kot sta Microsoft in Meta, prispevajo k približno 55 % teh naložb, medtem ko naj bi dobavitelji čipov umetne inteligence, vključno z Nvidio, AMD in Intel, zabeležili rast prihodkov s 37 milijard dolarjev v letu 2021 na 340 milijard dolarjev do leta 2027.

Podnebne spremembe in viri energije

Razmere postanejo še posebej kritične v Evropi, kjer bi lahko poraba energije podatkovnih centrov za aplikacije umetne inteligence do leta 2030 narasla na več kot 150 TWh. To bi predstavljalo skoraj trikratno povečanje in približno 5 % celotne evropske porabe električne energije v primerjavi s trenutno ravnjo okoli 2 %. Če tega povečanja ne bi pokrili z obnovljivo energijo, bi to lahko še pospešilo podnebne spremembe tagesschau.de opozarja.

Velik del električne energije za te podatkovne centre trenutno prihaja iz fosilnih goriv, ​​kljub zavezanosti večjih podjetij, kot so Amazon, Microsoft in Google, da zamenjajo svoje vire energije. Google je na primer poročal o 13-odstotnem povečanju izpustov toplogrednih plinov na več kot 14,3 milijona ton ogljikovega dioksida, predvsem zaradi povečane porabe energije v njegovih podatkovnih centrih.

Inovacije v proizvodnji energije

Da bi zadostila naraščajočim potrebam po energiji, se podjetja vedno bolj obračajo k inovativnim rešitvam. Google je podpisal pogodbo s podjetjem Kairos Power za nakup malih modularnih jedrskih reaktorjev (SMR). Ti naj bi začeli delovati že leta 2030, da bi pokrili energetske potrebe. Amazon in Microsoft prav tako načrtujeta uporabo jedrske energije za svoje podatkovne centre, da bi zmanjšala svojo odvisnost od fosilnih goriv.

Potreba po spremembi paradigme pri proizvodnji energije je očitna, saj obstoječa fosilna goriva še naprej prevladujejo. Upravljavce podatkovnih centrov spodbujamo k vključevanju nizkoogljičnih virov energije, vključno z lokalno proizvodnjo sončne in vetrne energije ter sistemi za shranjevanje baterij.

Poleg povečevanja porabe energije gre tudi za izboljšanje energetske učinkovitosti. AI se lahko uporablja v različnih sektorjih, vključno s kmetijstvom in energetsko učinkovitostjo, za optimizacijo ogljičnega odtisa. Toda izzivi ostajajo: strokovnjaki opozarjajo, da bo tudi z učinkovitejšimi algoritmi povpraševanje po energiji še naprej naraščalo.

Da bi trajnostno razbremenili pritisk na energetske sisteme, je treba izvesti obsežne naložbe v obnovljive vire energije in v širitev elektroenergetske infrastrukture. Uspeh teh izzivov bo ključen za doseganje energetskih ciljev v kontekstu eksponentne rasti tehnologij umetne inteligence.