Rekorden proračun 2025: milijarde za varnost, dolgovi strmo naraščajo!

Rekorden proračun 2025: milijarde za varnost, dolgovi strmo naraščajo!

30. junija 2025 je nova zvezna vlada pod vodstvom zveznega finančnega ministra Larsa Klingbeila (SPD) predstavila osnutek proračuna za tekoče leto. Ta osnutek je nastal ob znatnih finančnih izzivih po padcu prejšnje vlade zaradi priprave proračuna. Zvezni kabinet je potrdil osnutek, ki ne vključuje le ključnih številk za leto 2026, ampak tudi okvirni finančni načrt do leta 2029. Posebej velja izpostaviti potrjen zakon o ustanovitvi posebnega sklada za infrastrukturo in podnebno nevtralnost.

Načrtovani izdatki za leto 2025 znašajo skupaj 503 milijarde evrov. Znesek investicije v tekočem letu sestavljajo:

• 62,7 Milliarden Euro im Kernhaushalt,
• 25,7 Milliarden Euro im Klima- und Transformationsfonds,
• 27,2 Milliarden Euro aus dem neuen Sondervermögen.

Nov dolg in obrambni proračun

Novi dolg za leto 2025 znaša 81,8 milijarde evrov in naj bi do leta 2026 narasel na 89,3 milijarde evrov. V okviru varnostne politike namerava zvezna vlada za leto 2025 povečati obrambni proračun na 62,4 milijarde evrov, kar ustreza povečanju za več kot 10 milijard evrov v primerjavi s prejšnjim letom. Ta poraba ustreza 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in je del dolgoročnega načrta: do leta 2029 naj bi se obrambni proračun povečal na 152,8 milijarde evrov, kar je trikrat več od sedanjega proračuna.

To povečanje je nujno za izpolnitev novega Natovega cilja, da se do leta 2035 letno vloži pet odstotkov BDP v obrambo. Poleg tega bodo izdatki za zunanjo in notranjo varnost v prihodnje izvzeti iz dolžniške zavore, kar bo ustvarilo več prostora za finančna sredstva.

Odzivi politike in fiskalne prednostne naloge

Vlada je v predlogu proračuna določila tri ključne prioritete finančne politike: naložbe za rast in varnost, strukturne reforme za konkurenčnost in razbremenitev državljanov ter jasno proračunsko konsolidacijo s konkretnimi prihranki. Kljub temu se že vrstijo kritike iz opozicijskih strank. Zeleni kritizirajo subvencije za plin, ki se financirajo iz sklada za podnebje in transformacijo, Levica pa visoke izdatke za obrambo in njihov negativen vpliv na občine.

Pomembne so tudi nove številke dolga za prihodnja leta. Za leto 2026 je napovedan nov dolg v višini 89,3 milijarde evrov, za leto 2027 pa 87,5 milijarde evrov. Od leta 2028 dalje naj bi se neto zadolževanje povečalo na 115,7 milijarde evrov, kar bo predvsem posledica izteka posebnega sklada Bundeswehra. Ta posojila bodo skupaj z novim posebnim skladom za infrastrukturo in zaščito podnebja še povečala dolžniško breme države.

Za končno izvedbo vladnega osnutka je potrebna odobritev Bundesrata in Bundestaga. Prihajajoče politične razprave obljubljajo, da bodo vznemirljive, saj vlada poskuša najti ravnovesje med naložbami, dolgovi in ​​legitimnimi zahtevami opozicije.

Za finančne izzive so značilni naraščajoči stroški obresti, ki jih bo v prihodnjih letih morala nositi zvezna vlada. Dogajanje v prihodnjih mesecih bo ključno za dolgoročno vzdržnost nemške finančne politike. Dodatne informacije najdete na Ogledalo oblasti in Bavarski radio.