Pokojninska kriza pod pritiskom: Finski vodnik po Nemčiji!
Odkrijte trenutne izzive in predloge reform za pokojnine na Finskem in v Nemčiji v kontekstu naraščajoče socialne porabe.
Pokojninska kriza pod pritiskom: Finski vodnik po Nemčiji!
Finska in Nemčija se vse bolj soočata s podobnimi izzivi v svojih pokojninskih sistemih. Obe državi se spopadata z visokimi dolgovi, naraščajočo socialno porabo in starajočim se prebivalstvom, ki pritiskajo na sisteme. To poroča Merkur.
Na Finskem se je delež dolga povečal s 40 % na več kot 80 % bruto domačega proizvoda, leta 2025 pa se pričakujejo novi dolgovi v višini več kot 13 milijard evrov. Ekonomist Matthias Strifler opozarja, da bi lahko delež dolga v prihodnjih letih presegel celo 90 %, če ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi.
Naraščajoča socialna poraba
Socialni izdatki, zlasti za pokojnine in zdravstveno varstvo, so najhitreje rastoča proračunska postavka na Finskem. Tako kot Nemčija je tudi Finska ena najhitreje starajočih se držav v Evropi. To vodi v naraščajoče stroške v sistemu zdravstvenega in socialnega varstva, kar krepi potrebo po nujnih reformah.
V Nemčiji se rezerve nemškega pokojninskega zavarovanja (DRV) krčijo in ocenjujejo, da bi lahko leta 2027 padle na minimalno rezervo 0,2 mesečnih izdatkov. Jeseni 2027 lahko DRV začasno ne bo mogla izplačevati pokojnin iz lastnih sredstev. To ima daljnosežne posledice in lahko zvezno vlado naredi odgovornejšo, saj so subvencije za pokojnine že zdaj največja proračunska postavka.
Potreba po reformi in drugačnih strategijah
Ekonomisti zato nujno pozivajo k reformam zakonsko obveznega pokojninskega sistema. Predlogi med drugim vključujejo povezovanje upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo, kar na Finskem že izvajajo od leta 2017. Tam so otežili zgodnje upokojevanje, da bi se bolje soočili z izzivi. Nasprotno pa se zvezna vlada pod kanclerjem Friedrichom Merzom drži standardne upokojitvene starosti 67 let in ne načrtuje povišanja upokojitvene starosti.
Poleg tega načrti za stabilizacijo ravni pokojnin in povečanje materinskih pokojnin obremenjujejo zvezni proračun. Na Finskem od leta 2027 načrtujejo prodajo delnic državnega pokojninskega sklada, da bi zmanjšali bruto dolg. Vendar so ti ukrepi sporni.
Pokojninska problematika ni le gospodarski izziv, temveč vpliva tudi na kakovost življenja državljanov. Razprava o pokojninah in ravnanju s pokojninskimi dohodki kaže, kako različne kulture različno obravnavajo upokojitev. Sam izraz "pokojnina" ima veliko vidikov, o katerih se razpravlja v družbi, od individualnih izkušenj do zgodovinskih kontekstov, kot je vpliv gospodov na življenje v starodavnih družbah. Dictionary.com.