Rusija na fronto pošilja 20.000 naturalizacijskih migrantov!

Rusija na fronto pošilja 20.000 naturalizacijskih migrantov!

Ruske oblasti poročajo o rekrutaciji okoli 20.000 migrantov, ki so jih po naturalizaciji poslali v vojno proti Ukrajini. Te informacije prihaja od Aleksandra Bastrikina, vodje preiskovalnega odbora, kot je povedal državni tiskovni agenciji Tass. Za služenje vojaškega roka je bilo skupaj prijavljenih 80.000 mož, od tega jih je 20.000 prišlo na fronto. Migranti prihajajo predvsem iz srednjeazijskih držav, kot so Uzbekistan, Tadžikistan in Kirgizistan. Ta razvoj kaže, da Rusija ostaja destinacija za priseljence tudi več kot 30 let po razpadu Sovjetske zveze.

Da bi ujeli novo naturalizirane moške, vojaški preiskovalci izvajajo racije. Te racije so namenjene iskanju tistih moških, ki se ne želijo prijaviti v vojsko. Razmere v Rusiji se odražajo v prisilnem novačenju, ki prizadene številne migrante.

Odzivi na novačenja

Na te zaposlovalne ukrepe ne gledajo kritično le v sami Rusiji. V tem kontekstu je EU uvedla nove sankcije proti dvema nemškima blogerjema, ki živita v Rusiji, Alini Lipp in Thomasu Röperju. Ti ukrepi so posledica širjenja dezinformacij o ukrajinski vojni. Sankcije vključujejo omejitve potovanj, zamrznitev sredstev in prepoved zagotavljanja finančnih sredstev.

Zvezni zunanji minister Johann Wadephul je poudaril potrebo po strateški potrpežljivosti in gospodarskem pritisku na Rusijo. To je povezano z nadaljnjimi sankcijami, ki jih je Velika Britanija uvedla kot odgovor na napad z brezpilotnim letalom na Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da si Rusija le kupuje čas.

Mednarodna diplomacija

EU je v okviru diplomacije uvedla nov sveženj sankcij proti Rusiji. To vključuje zaostrovanje proti senčni floti. Zvezni obrambni minister Boris Pistorius je Rusijo obtožil taktike zavlačevanja v mirovnih pogajanjih. Poleg tega je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas ZDA pozvala k strogim ukrepom, če ne bo premirja.

V širšem političnem kontekstu je Rusija izpustila grški naftni tanker, ki je bil pred tem zadržan v ruskih vodah. Evropske in ukrajinske voditelje je šokiral tudi telefonski pogovor med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Trump je izrazil, da želi Putin končati vojno v Ukrajini in vidi priložnost za mir. Ta pogovor je bil tretji, odkar je Trump prevzel položaj.

Trenutni razvoj ukrajinskega konflikta poudarja zapleten geopolitični položaj in izzive za mednarodno skupnost, ki si prizadeva za rešitev.