Socialna država pod pritiskom: Kiziltepe svari pred nevarnimi rezi!

Socialna država pod pritiskom: Kiziltepe svari pred nevarnimi rezi!

Berlinski socialni senator Cansel Kiziltepe (SPD) je ostro kritiziral razpravo o stroških sistemov socialne varnosti, ki jo je sprožil kancler Friedrich Merz (CDU). Opozarja, da spraševanje o socialni državi ogroža socialno kohezijo. Kiziltepe namesto rezov poziva k naložbam v socialno varnost, stabilne pokojnine in ohranitev delovnih mest v gospodarsko težkih časih. Vaše opozorilo: Socialna varnost ne sme postati igrača za strankarsko-politično varčevalno retoriko. Kiziltepe tudi poziva, naj se pozornost nameni vse večji koncentraciji bogastva v družbi.

Friedrich Merz meni, da so socialne reforme nujne za reševanje visokih stroškov, predvsem denarja državljanov. Navedel je, da obstoječi sistem ni več vzdržen in rezi postajajo neizogibni. Merz trdi, da Nemčija že leta živi preko svojih zmožnosti.

Konflikt glede zveznega proračuna za leto 2025

Razprava o zveznem proračunu za leto 2025 je glede na načrtovane rekordne izdatke v višini okoli 503 milijard evrov izjemno sporna. Za denar državljanov je predvidenih skoraj 52 milijard evrov, kar v primerjavi z letom prej pomeni okoli pet milijard evrov več. To povečanje je posledica višjih življenjskih stroškov, višjih najemnin in tesnega trga dela. Socialni izdatki predstavljajo skoraj 40 odstotkov celotnega zveznega proračuna, pri čemer zvezno ministrstvo za delo in socialne zadeve predstavlja največje področje porabe z več kot 190 milijardami evrov.

Unija poziva k varčevanju z denarjem državljanov in reformi osnovne varnosti. Razlog za te zahteve je, da se znaten delež prejemnikov nadomestil državljanov šteje za delovno sposobnega in bi jih bilo zato treba tesneje vključiti na trg dela. Politiki CDU govorijo o "velikem varčevalnem potencialu" in zagovarjajo večjo diferenciacijo med tistimi v stiski in tistimi, ki so sposobni za delo.

Načrtovano varčevanje in socialna tveganja

Zvezna vlada načrtuje srednjeročne prihranke pri državljanskih nadomestilih in za leto 2026 pričakuje prihranke v višini 1,5 milijarde evrov, za leto 2027 pa še tri milijarde evrov. Socialna združenja pa opozarjajo, da številni prejemniki državljanskih nadomestil živijo pod pragom preživetja. Starše samohranilce in družine še posebej prizadenejo rast cen in najemnin. Kritiki poudarjajo, da se kljub rekordni porabi premalo vlaga v socialne inovacije in oskrbo.

Poleg tega je za leto 2025 predvidenih 81,8 milijarde evrov novih posojil, več kot dvakrat več kot leto prej. To financiranje socialne države tekmuje z drugimi političnimi prioritetami. Unija meni, da je denar državljanov, ki je od leta 2023 nadomestil nekdanji Hartz IV, kritičnega pomena, pri čemer se razpravlja o reformah, vključno s strožjo politiko sankcij, hitrejšimi pregledi premoženja in stanovanjskih stroškov ter večjim posredovanjem delovnih mest.
Socialna združenja nujno opozarjajo, da je zaradi morebitnega zmanjšanja prejemkov državljanov in s tem povezanih prihrankov ogroženo preživetje mnogih ljudi.

Na splošno trenutni položaj v razpravi o denarju državljanov in sistemih socialne varnosti kaže na globok razkol v politični razpravi o prihodnosti socialne države v Nemčiji.

Za več informacij o dogajanju in razpravi o denarju državljanov obiščite Süddeutsche.de in buerger-geld.org.