Spor zaradi odpovedi dopusta: 8 milijard evrov za gospodarstvo?

Spor zaradi odpovedi dopusta: 8 milijard evrov za gospodarstvo?

Sredi trajajoče razprave o krepitvi nemškega gospodarstva, to zahteva ifo Inštitut ponovno ukinitev praznika. Clemens Fuest, predsednik inštituta, poudarja, da bi lahko bil to koristen ukrep za finančno podporo tako obrambnim kot infrastrukturnim projektom.

Po ocenah bi to lahko povzročilo letno rast bruto domačega proizvoda (BDP) v višini okoli 8 milijard evrov. Fuest poudarja, da sama ukinitev praznika ne bo rešila kompleksnega problema pomanjkanja kvalificiranih delavcev. Ni pa še nobenih konkretnih predlogov, kateri državni praznik bi lahko ukinil.

Ekonomski vidiki in primeri

Razprava o vplivu odpovedi počitnic vzbuja široko pozornost. Ekonomisti trdijo, da bi lahko dodaten dan dela predstavljal konflikt med delavci, ki potrebujejo počitek, in ekonomsko realnostjo. Izračuni Inštitut za nemško gospodarstvo (IW) kažejo, da bi tak korak lahko povečal gospodarsko proizvodnjo za do 8,6 milijarde evrov. Te izračune poudarjata dva metodološka pristopa: na eni strani koledarska prilagoditev, ki določa dobrih pet milijard evrov dodatnega gospodarskega pridelka, na drugi strani pa posledične rasti zaradi povečanja proizvodnje in znižanja stroškov.

Pogosto se navaja primer Danske, kjer so zaradi financiranja obrambnih izdatkov ukinili državni praznik. To kaže, kako lahko nacionalni gospodarski rezi vplivajo na različna področja. Monika Schnitzer, ugledna ekonomistka, podpira to idejo in v ukinitvi praznika vidi rešitev za financiranje kriznih bremen in javnih vlaganj v vse bolj dotrajano infrastrukturo.

Kritika odpovedi dopusta

A pobuda ima tudi svoje nasprotnike. Katoliška cerkev je prek škofa Heinerja Wilmerja in pomožnega škofa Antona Losingerja izrazila zavrnitev predloga.Nemška konfederacija sindikatovtrdi, da so počitnice pomembne za okrevanje in produktivnost zaposlenih. Zapletenost izvajanja se kaže tudi v različni ureditvi dopustov v posameznih zveznih deželah, kar še dodatno otežuje enotno ureditev.

Svojo vlogo igrajo tudi demografska gibanja, saj se več zaposlenih upokojuje, kot jih prihaja. To se razvija v ozadju vse močnejše razprave o tem, kako je mogoče trajnostno stabilizirati nemško gospodarstvo.

Tekoča razprava bi lahko imela daljnosežne posledice tako za zaposlene kot za nemško gospodarsko strukturo. Ali bo zamisel o odpravi dopusta na koncu uresničena, bomo še videli, a je že sprožila pomemben dialog o ravnovesju med delovnim časom in počitkom.