Cene električne energije še naprej rastejo: potrošniki in MSP so zaostali!

Cene električne energije še naprej rastejo: potrošniki in MSP so zaostali!

Koalicijski odbor se je 5. julija 2025 dogovoril o paketu olajšav pri cenah energentov. Kljub temu ukrepu Zvezno združenje energetske in vodne industrije (BDEW) izraža ostro kritiko načrtovanih korakov. Kritike so zlasti, da se davek na elektriko ne zniža na minimum EU, medtem ko so še naprej deležni industrija, kmetijstvo in gozdarstvo. Zasebna gospodinjstva in številna podjetja pa ostajajo praznih rok pri primerljivih olajšavah, kar povečuje zaskrbljenost zaradi naraščajočih življenjskih stroškov.

BDEW še opozarja, da morajo biti načrtovane subvencije za omrežnino, ki naj bi začele veljati 1. januarja 2026, pravno zavezujoče do jeseni 2023. Te subvencije so v veliki meri odvisne od pravne jasnosti, kako bodo omrežni operaterji na novo opredelili omrežnino za industrijo in potrošnike. Pravočasno je treba posredovati tudi informacije o olajšavah dobaviteljev energije.

Kritika finančnih prioritet

Osrednja točka kritike je zgornja meja dajatve za skladiščenje plina, premalo pa je osredotočenosti na podnebju prijazne naložbe. Načrtovani posebni sklad v višini 10 milijard evrov letno bi lahko v veliki meri porabili za potrošnjo, kar pomeni, da bodo pomembni investicijski programi, zlasti v vodikovi tehnologiji, pod pritiskom. Davek na električno energijo in omrežnina igrata pomembno vlogo pri stroških za potrošnike in podjetja.

Višje cene električne energije zmanjšujejo kupno moč, kar negativno vpliva na življenjske stroške. Energetsko intenzivne industrije so še naprej deležne nižjih davkov, drugi sektorji pa niso deležni primerljive olajšave. BDEW vidi nujen pritisk na vlado in parlament, da dosežeta bolj uravnoteženo porazdelitev bremena.

Predlogi reform za znižanje omrežnin

Da bi zmanjšali stroške za potrošnike, Agora Energiewende v trenutni študiji predlaga številne ukrepe. Te analize kažejo, da bi lahko bile državne subvencije za znižanje omrežnine potencialno do 80 % nižje. Varčevanje pri širitvi elektroenergetskega omrežja in reforme za učinkovitejše delovanje omrežja so nujno potrebne za zmanjšanje finančnega bremena.

Študija priporoča tri ključne ukrepe:

• Verwendung von Freileitungen statt Erdkabel beim Stromnetzausbau.
• Eigenkapitalbeteiligungen des Bundes zur Senkung der Investitionskosten für Netzbetreiber.
• Einführung dynamischer Netzentgelte für flexible Verbraucher, etwa für Elektrofahrzeuge und Wärmepumpen.

Dolgoročno bi lahko te reforme pomagale ohraniti stabilne stroške, povezane z omrežjem, in zmanjšati finančno breme gospodinjstev. Trenutno se pričakuje, da bi brez ukrepov stroški v naslednjem desetletju narasli za do 30 %. Cena za štiričlansko gospodinjstvo bi se na primer lahko dvignila s 13 centov na 15 centov za kilovatno uro, kar pomeni dodatnih 104 evre letnih stroškov.

Na splošno Agorina analiza kaže, da bi lahko zvezni proračun s temi reformami do leta 2045 prihranil okoli 160 milijard evrov. Trenutni proces reforme omrežnin pri Zvezni omrežni agenciji je v fazi posvetovanja, študija pa vključuje obsežna priporočila za zmanjšanje stroškov, da se zagotovi pravična porazdelitev stroškov.

Te ugotovitve jasno kažejo, da mora tekočo razpravo podpreti tako politika kot gospodarstvo in civilna družba, da bi našli trajnostno rešitev za izzive na energetskem trgu.

Za več informacij obiščite spletno stran Pisarna društva in Energijski prehod Agora.