Turingija namerava izposoditi več kot milijardo evrov – tvegana stava!

Turingija namerava izposoditi več kot milijardo evrov – tvegana stava!

Gospodarska in industrijska zbornica Erfurt (IHK) je zaskrbljena zaradi dolžniških načrtov deželne vlade Turingije, ki so namenjeni spodbujanju rasti in infrastrukture. V okviru dvojnega proračuna 2026/27 se država namerava na novo zadolžiti za več kot milijardo evrov, pri čemer je izvršna direktorica IHK Cornelia Haase-Lerch poudarila tveganja teh ukrepov. Glasno thueringen.de Do leta 2026 je predvidenih okoli 600 milijonov evrov nove zadolžitve, do leta 2027 pa okoli 500 milijonov evrov.

IHK poziva k trdni finančni politiki in jasnim prioritetam naložb. Turingija se že spopada s proračunskimi težavami, ki so med drugim posledica visokega dolga in izdatkov za osebje. Haase-Lerch poudarja, da so nujno potrebne naložbe v infrastrukturo, digitalizacijo, izobraževanje in zagotavljanje usposobljenih delavcev potisnjene v ozadje, hkrati pa obstaja tveganje, da bodo skriti dolgovi omajali zaupanje v proračun.

Investicijski program in finančna odgovornost

Zvezna dežela Turingija namerava do leta 2029 izvesti investicijski program za občine v vrednosti milijardo evrov. Ta program financira Turingijska razvojna banka, ki naj bi občinam vsako leto zagotovila 250 milijonov evrov posojil. Država se je odločila tudi za kritje obresti in odplačil teh občinskih posojil, kar bi v obdobju 20 let stalo 71 milijonov evrov letno.

Finančna ministrica Katja Wolf poudarja pomen investicij za izhod iz trenutne faze stagnacije. Da bi olajšala to zadolževanje, je zvezna vlada spremenila dolžniško zavoro, ki zveznim državam omogoča najemanje več posojil. To naj bi tudi Turingiji srednjeročno, do leta 2029, pomagalo doseči uravnotežene proračune brez novih dolgov, so sporočili iz stern.de pojavi.

Tveganja in razprava o modelih financiranja

Začenja se tudi razprava o alternativnih modelih financiranja projektov javnih objektov. IHK je opozoril, da načrtovani prenos investicijskega bremena v prihodnja poslovna leta s strani Turingijske razvojne banke prinaša precejšnja tveganja. Pričakovati je, da se občine same odločajo, v katera področja bodo vlagale, vendar morajo dokazati, da sredstva niso porabljena v druge namene.

Na splošno so razmere v Turingiji še vedno napete, nenazadnje zaradi skrbi glede prihodnjega proračuna in potrebe po ohranjanju finančne discipline v javnem zaupanju. Tekoče razprave o dolžniški politiki bodo zagotovo ostale osrednje vprašanje v prihodnjih letih.