Odmiranje gozdov 2.0: Bliža se največja kampanja pogozdovanja v Nemčiji!

Odmiranje gozdov 2.0: Bliža se največja kampanja pogozdovanja v Nemčiji!

Germany is facing a massive challenge: the largest reforestation campaign since the Second World War is imminent. Ta potreba izhaja iz resnih posledic podnebnih sprememb, ki jih strokovnjaki imenujejo "odmiranje gozdov 2.0" – stanje, ki je še resnejše kot v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Around 525,000 hectares of forest are severely damaged; zlasti je treba pogozdovati smrekove sestoje in listavce, kot sta bukev in hrast. Več kot 80 odstotkov preostalih dreves kaže poškodbe, tudi po mokrem letu 2024.

Še posebej so prizadeta nizka gorovja, kot sta Harz in Turingijski gozd, ter deli Severnega Porenja-Vestfalije in Hessena. Monokulture, ki so nastale v povojnem obdobju, se izkazujejo občutljive na škodljivce in posledice podnebnih sprememb. Glede na študijo Inštituta za ekološke ekonomske raziskave (IÖW) lahko naložbe v podnebno stabilne mešane gozdove dosežejo impresiven donos javne blaginje v višini 1100 odstotkov. Vsak evro, vložen v pogozdovanje, bi lahko ustvaril vrednost dvanajst evrov, kar ustreza družbeni koristi okoli 200.000 evrov na hektar.

Aktuelle Herausforderungen und Schadensbericht

Razmere dodatno zapletajo ekstremne vremenske razmere, ki so v zadnjih letih močno poškodovale nemške gozdove. K škodi so pomembno prispevala neurja, ki so se pojavljala jeseni 2017, spomladi 2018 in 2022, ter izrazita suša v letih 2018 do 2020, 2022 in 2023. Te ekstremne razmere so botrovale množičnemu razmnoževanju knjigotiskarjev in graverjev vrst podlubnikov, kar je močno okrnilo stabilnost smrekovih gozdov. Posebno pozornost namenjamo škodi zaradi sekundarnih škodljivcev na listavcih, kot sta bukev in hrast. V raziskavi stanja gozdov iz leta 2024 je bilo ugotovljeno, da je 36 odstotkov dreves imelo znatno redčenje krošnje in le 21 odstotkov dreves je veljalo za zdrava.

Kritično vprašanje so tudi finančni viri za pogozdovanje. Zvezna in deželna vlada sta od leta 2019 za ukrepe pogozdovanja zagotovili približno 870 milijonov evrov, samo za tekoče leto pa je načrtovanih 125 milijonov evrov. Kljub temu pa subvencije pogosto ne zadoščajo za pokritje stroškov zasaditve okoli 17.000 evrov na hektar. To vodi do ustvarjanja neobdelanih površin, kar lahko dolgoročno povzroči visoko stopnjo podnebne in okoljske škode.

Ukrepi in programi pogozdovanja

Da bi izboljšali stanje, se je začela podnebna iniciativa »Jutri lahko pride«, ki deluje od leta 2022 in je financirala in zasadila že več kot milijon sadik – to ustreza ocenjeni družbeni vrednosti preko 100 milijonov evrov. Poleg tega akcijski program za varstvo naravnega podnebja (ANK) in program financiranja »Upravljanje gozdov za prilagajanje podnebnim spremembam« (KWM) postavljata nove standarde v trajnostnem gospodarjenju z gozdovi.

Die hohe Nachfrage nach diesen Programmen hat zur Ausschöpfung der Mittel aus dem ANK geführt, was einen starken Anreiz für private und kommunale Waldbesitzende geschaffen hat, klimaangepasste Bewirtschaftung zu implementieren. Laut aktuellen Schätzungen muss die Wiederbewaldung von mehr als 500.000 Hektar Waldfläche fortgesetzt werden, um die ökologischen Schäden zu beheben und die Wälder für zukünftige Generationen zu erhalten.

Nujno je potreben celovit načrt pogozdovanja in obnove za stabilizacijo gozdov, ki so bistveni za zaščito podnebja, biotsko raznovrstnost in kot vir lesa. Pot v podnebju prijazno prihodnost zahteva tako predano finančno podporo kot strateški pristop k izbiri primernih drevesnih vrst in spodbujanju naravnega obnavljanja.

Več informacij o tej temi najdete na fr.de in bmel.de.