Zakaj ni razloga za prodajo delnic: pravi strah vlagateljev

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

V strahu pred recesijo, posledicami vojne, inflacijo itd. želi vse več vlagateljev pritisniti gumb za prodajo. Morda pa so vse to le izgovori? Je res kdaj obstajal razlog za prodajo? Medtem ko vse več institucionalnih vlagateljev in zasebnih strank meče svoje delnice na trg, se je treba vprašati: Ali se ti vlagatelji niso ničesar naučili? Dejansko so panične situacije običajno pripeljale do kratkoročnih razprodaj, dolgoročno pa je bil to le statistični hrup. Vse so samo izgovori: Ni razloga za prodajo delnic. Naslednji graf iz S&P500 kaže, da kljub vojni, recesiji, inflaciji...

In der Angst vor einer Rezession, den Folgen von Krieg, Inflation usw. wollen immer mehr Anleger auf den Verkaufsknopf drücken. Doch sind das vielleicht alles nur ausreden? Gab es jemals wirklich einen Grund zu verkaufen? Während immer mehr institutionelle Anleger aber auch Privatkunden ihre Aktien auf den Markt werfen muss man sich fragen: Haben diese Investoren denn gar nichts gelernt? Denn tatsächlich haben Paniksituationen meist kurzfristig zu Abverkäufen geführt, diese waren allerdings langfristig nur ein statistisches Rauschen. Alles nur Ausreden: Es gibt keinen Grund Aktien zu verkaufen So zeigt etwa die folgende Grafik des S&P500, dass trotz Krieg, Rezession, Inflation …
V strahu pred recesijo, posledicami vojne, inflacijo itd. želi vse več vlagateljev pritisniti gumb za prodajo. Morda pa so vse to le izgovori? Je res kdaj obstajal razlog za prodajo? Medtem ko vse več institucionalnih vlagateljev in zasebnih strank meče svoje delnice na trg, se je treba vprašati: Ali se ti vlagatelji niso ničesar naučili? Dejansko so panične situacije običajno pripeljale do kratkoročnih razprodaj, dolgoročno pa je bil to le statistični hrup. Vse so samo izgovori: Ni razloga za prodajo delnic. Naslednji graf iz S&P500 kaže, da kljub vojni, recesiji, inflaciji...

Zakaj ni razloga za prodajo delnic: pravi strah vlagateljev

V strahu pred recesijo, posledicami vojne, inflacijo itd. želi vse več vlagateljev pritisniti gumb za prodajo. Morda pa so vse to le izgovori? Je res kdaj obstajal razlog za prodajo?

Medtem ko vse več institucionalnih vlagateljev in zasebnih strank meče svoje delnice na trg, se je treba vprašati: Ali se ti vlagatelji niso ničesar naučili? Dejansko so panične situacije običajno pripeljale do kratkoročnih razprodaj, dolgoročno pa je bil to le statistični hrup.

Vse so samo izgovori: Ni razloga za prodajo delnic

Naslednji graf iz S&P500 na primer kaže, da kljub vojni, recesiji, inflaciji itd. delniški trgi dolgoročno še naprej rastejo:

Der S&P500 seit 1957
Standard and Poor’s

S&P500 od leta 1957

Zato je malo logičnih razlogov za prodajo delnic, zlasti zato, ker večina vlagateljev potem ne more vstopiti na najnižjo točko in izkoristiti ugodne cene.

Pravzaprav veliko uspešnosti skladov in robotskih svetovalcev v koronakrizi kaže zastrašujočo sliko: strokovnjaki so prodajali na najnižji točki, ko je bila volatilnost visoka, in šele nato vstopili nazaj na najvišjo točko, kar je povzročilo velike izgube za vlagatelje.

Zato vlagatelji zdaj ne bi smeli prodajati

Prodaja delnic, če le niste odvisni od denarja, je povsem čustveno dejanje, saj marsikateri vlagatelj doživlja nekakšen strah pred prihodnostjo. Toda ne glede na to, kako slabo se zdi, je Sir John Templeton nekoč dejal: "Štiri najnevarnejše besede na borzi so: Tokrat je drugače."

V bistvu, dokler si ljudje prizadevajo za blaginjo, bo gospodarstvo raslo, kar bo dolgoročno dvigovalo tudi tečaje na borzah. Seveda eno ali dve podjetji, ki ju imate v portfelju kot posamezno delnico, morda ne bosta preživeli, a če vlagate dolgoročno in široko, bi morali imeti s tem malo težav.

Torej, če ste še vedno zainteresirani za ustvarjanje dolgoročnega bogastva, v tej krizi ni razloga za prodajo.

Preberite tudi:

5 cikličnih delnic, ki jih morate kupiti zdaj, po mnenju analitikov in upraviteljev hedge skladov

ali:

Delnice BioNTech rastejo – ali bo ta novica delnice potisnila nazaj čez 100 evrov?

Glede na poročilo avtorja www.boerse-online.de.

Preberite izvorni članek na www.boerse-online.de

K članku