Socialna združenja zahtevajo milijarde za socialno infrastrukturo!

Socialna združenja zahtevajo milijarde za socialno infrastrukturo!

Razprava o nujnih naložbah v socialne in infrastrukturne projekte v Nemčiji dobiva zagon. Socialna združenja so pisala zveznemu finančnemu ministru Klingbeilu in kanclerskemu ministru Freiju ter pozivajo k milijardnim naložbam v socialne ustanove. Ta pobuda vsedržavne delovne skupine, ki jo sestavljajo organizacije, kot so nemški Rdeči križ, Diakonie in Caritas, poudarja, da je v zadnjih letih nastal velik investicijski zaostanek. Državne pristojbine za uspešnost pokrivajo glasno Deutschlandfunk samo operativni stroški, zaradi česar je potreba po ukrepanju jasna.

Še posebej pereča je potreba po podnebju prijaznih prenovah, ampak tudi digitalna dostopnost družbenih ponudb. Za izpolnitev teh zahtev je od leta 2026 potreben program financiranja v višini več kot deset milijard evrov. Poročilo o gradbišču o zaostalih naložbah postavlja v ospredje tudi pomen socialne infrastrukture za soočanje s prihodnjimi izzivi.

V ospredju varstvo podnebja in infrastruktura

Hkrati pa so zahteve, ki zadevajo celotno področje javnih investicij. Poznavalci zahtevajo, da bi nemška država v naslednjih desetih letih v infrastrukturo, gospodarstvo in družbo vložila okoli 60 milijard evrov letno. To bi do sredine 2030-ih skupaj znašalo okoli 600 milijard evrov. Cilj teh naložb je reševanje investicijskih zaostankov v občinah ter napredek na področju izobraževalne infrastrukture, energetskih in prometnih omrežij ter razogljičenja. Te informacije temeljijo na študiji IMK fundacije Hans Böckler in IW, ki jo danes predstavljajo v Berlinu, in poudarja nujnost javnih naložb od leta 2019. Krize od leta 2020 so še dodatno poslabšale razmere in povzročile stagnacijo splošnega gospodarskega položaja, kar je povzročilo negotovost glede oskrbe z energijo in šibko rast zaradi demografskih razlogov.

Študija kaže, da je treba upoštevati tudi občinske naložbe v prilagajanje podnebju, da bi preprečili grožnjo škode, ki jo povzročajo podnebne spremembe. Ukrepi za zaščito podnebja, kot so energetsko učinkovite prenove stavb in razširitev javnega prometa, imajo osrednjo vlogo. Konkretne številke potrjujejo potrebo po vlaganjih na različnih področjih: za zaostanek obnove občin je predvidenih 177 milijard evrov, 13 milijard evrov za prilagajanje podnebju, 200 milijard evrov za zaščito podnebja, 127 milijard evrov za prometnice in lokalni javni prevoz, 42 milijard evrov za izobraževalno infrastrukturo in 37 milijard evrov za socialna stanovanja.

Strategije financiranja in reforme dolžniške zavore

Te naložbe bodo financirane s potrebami po posojilih. Glede na to obstajajo predlogi za reformo dolžniške zavore, da se ustvari potreben obseg za nova posojila. Pogovarja se tudi o oblikovanju posebnega infrastrukturnega sklada za pravočasno izvedbo dodatnih investicij. Pomembnost hitrega ukrepanja postaja vse bolj jasna: pravočasne naložbe so bistvenega pomena za preprečevanje bližajoče se stagnacije in zmanjšanje stroškov razogljičenja. Pri letnem finančnem načrtovanju je treba upoštevati tudi tekoče stroške poslovanja, da se zagotovi trajnost projektov.

Če povzamemo, obstaja jasna usmeritev: za soočanje z izzivi prihodnosti so potrebna velika finančna sredstva, tako v socialnem sektorju kot za infrastrukturo. Le s skupnimi napori in odločnimi ukrepi je mogoče doseči pomemben napredek v prihajajočih preobrazbah.