Dvigi obrestnih mer ECB: Kako dolgo bo ostala raven 4,5 odstotka?
Po poročilu www.finanzen.net je Evropska centralna banka julija 2022 zvišala obrestno mero za glavni posel refinanciranja med bankami na 0,5 odstotka prvič po letu 2016. V prejšnjih letih je bila ta obrestna mera 0 odstotkov. Od prvega zvišanja obrestne mere leta 2022 je centralna banka to obrestno mero dodatno zvišala devetkrat in trenutno znaša 4,5 odstotka septembra 2023. Evropska centralna banka zvišuje obrestne mere, da bi obvladala naraščajočo inflacijo. To vodi v slabitev nacionalnega gospodarstva, kar je še posebej vidno v nemški recesiji. Centralna banka upa, da bo dvig obrestnih mer...

Dvigi obrestnih mer ECB: Kako dolgo bo ostala raven 4,5 odstotka?
Po poročilu www.finanzen.net je Evropska centralna banka julija 2022 zvišala obrestno mero za glavni posel refinanciranja med bankami na 0,5 odstotka prvič po letu 2016. V prejšnjih letih je bila ta obrestna mera 0 odstotkov. Od prvega zvišanja obrestne mere leta 2022 je centralna banka to obrestno mero dodatno zvišala devetkrat in trenutno septembra 2023 znaša 4,5 odstotka.
Evropska centralna banka zvišuje obrestne mere, da bi obvladala naraščajočo inflacijo. To vodi v slabitev nacionalnega gospodarstva, kar je še posebej vidno v nemški recesiji. Centralna banka upa, da bo inflacijo zajezila z zvišanjem obrestnih mer.
Zdaj je vprašanje, kako dolgo bodo obrestne mere ostale na tej ravni. Po zgodovinskih podatkih je povprečno trajanje obrestne mere na tej ravni po dosegu vrha približno devet mesecev. Tudi če se stvari odvijajo hitreje od povprečja, se obrestne mere naj ne bi znižale prej kot konec prvega četrtletja 2024.
Obstaja tudi možnost, da bodo obrestne mere v Evropi še rasle, odvisno od razmer na Bližnjem vzhodu. Povišana cena nafte zvišuje proizvodne stroške in dodatno spodbuja inflacijo. Ne glede na politične razmere na Bližnjem vzhodu pa bi morale obrestne mere v Evropi doseči najvišjo raven.
Podobno je tudi v ZDA. Ameriška centralna banka je začela zviševati obrestne mere pred ECB, vendar ameriško gospodarstvo ni v recesiji in učinki zvišanja obrestnih mer bodo trajali dlje, da se uresničijo. Obrestni preobrat v Evropi se bo torej verjetno zgodil prej kot v ZDA.
Kapitalski trg pričakuje precejšnje znižanje obrestnih mer v enem letu in v naslednjih letih. Krivulja donosnosti je obrnjena, kar pomeni, da so obrestne mere na kratke roke višje kot na dolge.
Te trenutne razmere spodbujajo konkretne pristope za vlagatelje, ki iščejo donose. Obstajajo dobre možnosti za vlaganje v vrednostne papirje s fiksno obrestno mero, saj je mogoče zvišano raven obrestnih mer izkoristiti za nakup kakovostnih obveznic z različnimi ročnostmi. Če se inflacija zniža, so spet možni realni donosi.
Vlagatelji v delnice morajo upoštevati, da imajo lahko naraščajoče obrestne mere negativen učinek glede na stopnjo dolga delniške družbe. Vendar bo padanje obrestnih mer izboljšalo obete. Trenutno naj bi bilo okoli 50 odstotkov sredstev naloženih v delnice, preostanek pa je obrestovana likvidnost. Takoj ko se pojavijo znaki trajnega padanja obrestnih mer, bi morali vlagatelji izkoristiti priložnost za vlaganje v delnice.
Na splošno lahko predvidevamo, da se bodo obrestne mere v doglednem času ponovno znižale, kar bo vplivalo na trg, potrošnike in industrijo. Vlagateljem, ki iščejo donose, lahko koristi trenutna situacija, vendar sta potrebna potrpljenje in natančno opazovanje trga.
Vir:
Glede na poročilo www.finanzen.net
Preberite izvorni članek na www.finanzen.net