Ameriška centralna banka vodi Ameriko v bančno krizo

Ameriška centralna banka vodi Ameriko v bančno krizo

Nekdanji uradnik Mednarodnega denarnega sklada (IMF) meni, da je ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) Ameriko pripeljala na rob nove bančne krize. V novi objavi v spletnem dnevniku za think tank The American Enterprise Institute (AEI) Desmond Lachman, namestnik direktorja oddelka za razvoj in pregled politik IMF, pravi, da predsednik Feda Jerome Powell "vabi bančno krizo". Lachman trdi, da Fed s svojo restriktivno denarno politiko in nizko likvidnostjo bank razmere poslabšuje.

Nekdanji uslužbenec IMF vidi v tem napako, ki povečuje možnosti trdega pristanka ameriškega gospodarstva in potiska finančne institucije na rob nove bančne krize. Lachman poudarja, da je segment komercialnih nepremičnin, ki predstavlja velik del posojilnega portfelja ameriških bank, šibka točka panoge in bi lahko povzročil propad okoli 385 malih in srednje velikih bank.

Po Lachmanovih besedah ​​samo letos zapade v odplačilo več kot 900 milijard dolarjev posojil za poslovne nepremičnine. Malo verjetno je, da bi ta posojila brez večjega prestrukturiranja lahko ponovno refinancirali, sploh glede na bistveno višje obrestne mere v primerjavi s časom najemanja posojila.

Za regionalne banke, ki so pomemben vir financiranja za mala in srednje velika podjetja, bi lahko bil val neplačil posojil za poslovne nepremičnine še posebej problematičen. Posojila za poslovne nepremičnine predstavljajo približno 18 % vseh posojilnih portfeljev teh bank.

Pomembno je omeniti, da je ta objava v spletnem dnevniku ocena enega posameznika in ne odraža nujno stališč IMF, AEI ali drugih vpletenih strani.

Možni učinki

Bančna kriza v ZDA bi lahko imela daljnosežne posledice za svetovno finančno stabilnost. Kot je pokazala svetovna finančna kriza leta 2008, lahko bančne krize povzročijo verižno reakcijo, v kateri banke propadejo, posojila ne izplačajo, posojila pa se ustavijo. To bi lahko povzročilo recesijo in ogrozilo stabilnost svetovnega finančnega sistema.

Bančna kriza bi lahko prizadela predvsem regionalno gospodarstvo ter mala in srednje velika podjetja. Če imajo banke velike zneske slabih posojil in omejujejo posojanje, bi lahko podjetja imela težave pri pridobivanju financiranja. To bi lahko povzročilo stečaje in izgubo delovnih mest.

Drug možen izid bančne krize v ZDA bi bila vladna intervencija za rešitev bank. Da bi preprečile zlom finančnega sistema, bodo vlade morda prisiljene zagotoviti finančno podporo bankam in jih po možnosti nacionalizirati. To bi imelo velik vpliv na gospodinjstva in davkoplačevalce, ki bi morali kriti stroške.

Zgodovinska dejstva

Finančna kriza leta 2008 je bila ena najhujših finančnih kriz v zgodovini ZDA in je resno vplivala na svetovno gospodarstvo. Kriza, ki jo je prvotno sprožil zlom ameriškega nepremičninskega trga, je povzročila propade številnih bank in hudo recesijo.

Krizo je sprožila kombinacija negotovih kreditov, tveganega ravnanja bank, čezmernega zasebnega dolga in neustreznega vladnega nadzora. Vodil je do celovitih reform finančne ureditve in ponovne ocene tveganj v bančnem sektorju.

Tabela: Podatki o potencialno prizadetih bankah

Zgornja tabela je samo primer in ne temelji na trenutnih podatkih ali informacijah.

Zaključek

Ocena nekdanjega uradnika IMF Desmonda Lachmana, da bi ameriška centralna banka lahko Ameriko popeljala v bančno krizo, razkriva morebitna tveganja restriktivne denarne politike in nizke likvidnosti bank. Predvsem segment poslovnih nepremičnin bi lahko predstavljal velik izziv za panogo in povzročil propad številnih malih in srednje velikih bank.

Bančna kriza bi imela daljnosežne posledice za gospodarstvo in finančno stabilnost tako v ZDA kot po svetu. Zgodovinske izkušnje kažejo, da so morda potrebne vladne intervencije in celovite reforme za stabilizacijo finančnega sistema in omejitev škode za podjetja in družbo. Ali se bo ocena Desmonda Lachmana uresničila in s kakšnimi ukrepi bodo zajezili tveganje bančne krize, bomo še videli.