Dedovanje in zapuščina: vodnik

Dedovanje in zapuščina: vodnik

Dedovanje in zapuščina: vodnik

Dedovanje in dedovanje sta pomembni temi, ki zadevata veliko ljudi. V tem priročniku si bomo ogledali različne vidike dedovanja in dedovanja, od pravne podlage do pogosto zastavljenih vprašanj.

Pravni temelj dedovanja in dedovanje

Dedno pravo ureja, kaj se zgodi s premoženjem osebe po smrti. V Nemčiji civilni zakonik (BGB) ureja dedno pravo. Po BGB obstajajo različne vrste dedičev: zakoniti dediči, upravičenci do nujnega deleža in dediči po oporoki.

Zakoniti dediči so tisti, ki dedujejo po zakonu, kadar ni oporoke. Običajno so to pokojnikovi najbližji sorodniki, kot so zakonci, otroci in starši. Upravičenci do obveznega deleža so osebe, ki imajo kljub razdedinjenju zakonsko pravico do dela dediščine. Oporočni dediči so tisti, ki so navedeni v pokojnikovi oporoki.

Pri dedovanju je treba upoštevati številne vidike, kot so davki, razpolaganja v primeru smrti in ureditev dednega prava.

Razpolaganja ob smrti vključujejo oporoke, dedne pogodbe in zapuščine. Oporoka je enostransko razpolaganje ob smrti, po katerem zapustnik v primeru svoje smrti razpolaga s svojim premoženjem. Dedna pogodba je medsebojna pogodba med dvema ali več osebami, ki se dogovorijo o prihodnjem dedovanju. Zapuščina je darilo sredstev določenemu prejemniku.

Davčni vidiki dedovanja in dediščine

Pri dedovanju in zapuščini je treba upoštevati tudi davčne vidike. V Nemčiji so dediščine in darila predmet davka na dediščino ali davka na darila. Višina davka je odvisna od vrednosti pridobljenega premoženja in stopnje sorodstva med zapustnikom in dediči.

Pogosta vprašanja o dedovanju in dedovanju

1. Ali mora biti oporoka notarsko overjena?
Lastnoročne oporoke ni treba overiti pri notarju, mora pa biti lastnoročno napisana in lastnoročno podpisana. Javna oporoka pa mora biti zapisana in overjena pri notarju. Priporočljivo je, da se oporoka overi pri notarju, da se izognete sporom med dediči.

2. Kaj je nujni delež in kdo je do njega upravičen?
Obvezni delež je minimalni zakoniti delež premoženja, do katerega so upravičeni ožji sorodniki v primeru razdedinjenja. Do obveznega deleža so upravičeni otroci in zakonci, daljni sorodniki pa praviloma ne morejo uveljavljati obveznega deleža.

3. Kako pride do dedovanja, če ni oporoke?
Če oporoke ni, velja zakonito dedovanje. Pokojnikovi najbližji dedujejo po posebnem pravnem redu. Prvi dedujejo zakonci in otroci, nato starši in bratje in sestre.

Zaključek

Dedovanje in dedovanje sta zapleteni temi, ki ju je treba skrbno preučiti. S premišljeno voljo in tehtnim nasvetom strokovnjaka za dedno pravo se lahko izognemo sporom med dediči. Priporočljivo je, da se s tem vprašanjem soočite že zgodaj in sami poskrbite za nepremičnine.