Nepravična porazdelitev bremena: superbogati skorajda ne plačujejo davkov
Nova študija Evropskega davčnega observatorija kaže, da se davki po vsem svetu pobirajo nepravično. Bogati posamezniki svoje premoženje v davčnih oazah težje skrijejo. Posamezne davčne utaje so se zmanjšale za približno dve tretjini. Vendar pa je globalni najnižji davek za multinacionalne korporacije doslej spodletel, ker so nastale številne nove vrzeli. Največja težava je v tem, da milijarderji skorajda niso obdavčeni, ker smejo ustanavljati holdinge v svojih domovinah in tam skrivati svoje prihodke. To vodi do očitne krivice, ki ogroža demokracijo. Predlog je uvesti globalni minimalni davek za milijarderje v višini dveh odstotkov njihovega premoženja. Ta …

Nepravična porazdelitev bremena: superbogati skorajda ne plačujejo davkov
Nova študija Evropskega davčnega observatorija kaže, da se davki po vsem svetu pobirajo nepravično. Bogati posamezniki svoje premoženje v davčnih oazah težje skrijejo. Posamezne davčne utaje so se zmanjšale za približno dve tretjini. Vendar pa je globalni najnižji davek za multinacionalne korporacije doslej spodletel, ker so nastale številne nove vrzeli. Največja težava je v tem, da milijarderji skorajda niso obdavčeni, ker smejo ustanavljati holdinge v svojih domovinah in tam skrivati svoje prihodke. To vodi do očitne krivice, ki ogroža demokracijo. Predlog je uvesti globalni minimalni davek za milijarderje v višini dveh odstotkov njihovega premoženja. To bi lahko zbralo skoraj 250 milijard dolarjev davkov letno. Študija tudi kaže, da največ prihodkov od davkov na dobiček izgublja Nemčija, sledijo ji Velika Britanija, Kostarika in Madžarska. Irska, Nizozemska, Luksemburg in Švica so najpomembnejše davčne oaze v Evropi.
Za finančne strokovnjake ima ta informacija več implikacij. Prvič, boj proti posameznim davčnim utajam za premožne posameznike lahko izenači razmerje med davkoplačevalci. To lahko pripomore k pravičnejšemu davčnemu sistemu. Drugič, neučinkovito izvajanje svetovnega minimalnega davka za multinacionalne družbe kaže, da se vrzeli in davčne utaje nadaljujejo. Finančni strokovnjaki morajo obravnavati vpliv teh vrzeli na globalno davčno pravičnost. Tretjič, nepravičnost pri obdavčitvi milijarderjev poudarja potrebo po nadaljnjih reformah za ustrezno obdavčitev premoženja. Uvedba svetovnega minimalnega davka na milijarderje bi lahko bila prvi korak v tej smeri. Nazadnje, izgube davkov na dobiček v različnih državah in obstoj davčnih oaz kažejo na nujnost mednarodnega sodelovanja v boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom. Finančni strokovnjaki morajo analizirati vpliv teh davčnih izgub na zadevne države in svetovno gospodarstvo ter razviti rešitve za zmanjšanje teh izgub.
Preberite izvorni članek na taz.de