Lekarne v krizi: Nepokrita tveganja ogrožajo ponudbo!

Lekarne v krizi: Nepokrita tveganja ogrožajo ponudbo!

Prihodnost lekarn je ogrožena. Predvsem ravnanje z dragimi zdravili, kot je drag eliglustat (Cerdelga), predstavlja resne gospodarske izzive. Glasno pressebox.de Vrednost tega zdravila lahko naraste do 178.000 evrov na recept. Lekarne pa so vse bolj pod pritiskom, saj se tovrstna zdravila pogosto izdajajo brez zadostne strukturne varnosti.

Zavarovalniški sistem še ne nudi celovite zaščite lekarn, ki morajo same nositi tveganje dobave. Hkrati se zavarovalnice odzivajo obotavljajoče in pogosto ponujajo le okvirne police. V tem napetem ozračju imajo lekarne vedno manj možnosti za zaščito pred gospodarsko škodo. Obstaja nujna potreba po diferencirani zaščiti, ki upošteva zlasti izzive, povezane z visokimi stroški posameznih predpisov in digitalno škodo.

Tveganja in potreba po ukrepanju

Tveganja za lekarne so se v zadnjih letih povečala in obstoječi sistem zavarovanja se zdi zastarel. Številne lekarne so zavarovane v stanju, ki ne more dohajati trenutnih izzivov. Primer iz regije Ren-Majna je pokazal, da lahko tehnične napake ali zamude pri odobritvah povzročijo velike gospodarske težave.

Še posebej kritično je, da večina zavarovalnih polic teh tveganj ne krije ustrezno. Očitna je potreba po ukrepanju, da bi razvili zavarovanje po meri in koncepte dinamičnega kritja. Upravitelji lekarn bi lahko s ciljno usmerjeno zavarovalno strategijo dosegli ekonomsko stabilnost in boljše pokritje oskrbe pacientov. Pogosto pa primanjkuje potrebnega znanja ter zavezujočih standardov in državno sponzoriranih modelov lekarniškega zavarovanja.

Primer Gaucherjeve bolezni

Drugo področje zdravstvenega varstva, Gaucherjeva bolezen, prav tako kaže potrebo po povečanem izobraževanju in virih. Ta redka dedna bolezen, ki se pojavlja v razmerju 1:40.000 v srednji Evropi in do 1:2.000 v nekaterih državah, kot je Izrael, je najpogostejša sfingolipidoza. Vzroki so v avtosomno recesivni okvari glukocerebrozidaze, ki povzroči zmanjšano sposobnost razgradnje sfingolipidov.

Simptomi vključujejo hepatosplenomegalijo, utrujenost ter kostne in nevrološke težave v 5-10 % primerov. Opaziti je mogoče, da je le 10–20 % obolelih v Nemčiji pravilno diagnosticiranih. Terapija pogosto vključuje encimsko nadomestno zdravljenje z glukocerebrozidazo, ki povzroči regresijo simptomov in izboljša splošno stanje prizadetih. Kljub obstoječim terapijam obstaja velika potreba po informacijah, predvsem o novih pristopih, kot je genska terapija, ki v ZDA kaže prve obetavne rezultate.

Skupina za samopomoč bolnikov »Gaucher Gesellschaft Deutschland« ima pomembno vlogo pri oskrbi prizadetih in bi lahko bila dragocen vir informacij in podpore. Glede na izzive, s katerimi se v današnjem zdravstvenem okolju srečujejo tako lekarne kot bolniki, je nujno potreben bolj povezan pristop.