Politični boj v Berlinu: Sodišče ustavilo obtožbe o eksplozivnem nadlegovanju!

Politični boj v Berlinu: Sodišče ustavilo obtožbe o eksplozivnem nadlegovanju!

V senzacionalnem primeru med dvema politikoma Zelenih v Berlinu, Stefanom Gelbhaarjem in Klaro Schedlich, se znova pokaže, kakšen izziv v političnem diskurzu predstavljajo svoboda izražanja in osebne pravice. Po poročilu g anwalt.de Schedlich je v pisni izjavi dejal, da ji je Gelbhaar pošiljal "čezmejna sporočila". Ta trditev je privedla do poročanja RBB, v katerem so razpravljali o obtožbah nadlegovanja proti Gelbhaarju.

Okrajno sodišče v Hamburgu je z odločbo z dne 10. marca 2025 (ref. 324 O 53/25) odločilo, da se mora Schedlich vzdržati ponavljanja več izjav. Ta odločitev je bila potrjena na obravnavi 16. maja 2025. Sodišče je jasno povedalo, da je resnična izjava v določenih kontekstih lahko nedopustna, če daje napačen splošni vtis. V konkretnem primeru je Schedlichova izjava dajala vtis enosmerne komunikacije, čeprav je v resnici šlo za dvosmerno komunikacijo.

Osebnostne pravice v ospredju

Odločitev sodišča jasno kaže, da so osebnostne pravice zelo pomembne v politični in medijski sferi, zlasti ko gre za občutljive obtožbe, kot je nadlegovanje. Varstvo človekovega dostojanstva in osebnih pravic ima prednost pred svobodo izražanja. To se odraža tudi v izjavah g lto.de poudarja, kjer Klaus F. Gärditz opozarja, da je treba svobodo izražanja in njene meje vedno gledati v kontekstu človekovega dostojanstva.

Pomen zakonodaje o kriminalnih komunikacijah se je v zadnjih letih povečal, nenazadnje zaradi vse večje brutalizacije politične kulture in družbenih medijev. Zahtevki, ki dajejo vtis kršitve osebnih pravic drugih, se pogosto ne štejejo več za neškodljive. Treba je najti ravnovesje med svobodo izražanja in varstvom osebnosti, pri čemer si slednja pogosto zasluži večjo zaščito.

Pravne posledice javnih izjav

Med postopkom je bilo tudi ugotovljeno, da zaprisežena izjava ne ščiti pred pravnimi posledicami, če je posredovana vsebina nedopustna. To vodi do pomembnega vpogleda, da je izjava o rednem sporočanju brez omembe posameznikove odgovornosti za odgovarjanje lahko zavajajoča. Sodba deželnega sodišča v Hamburgu torej pošilja jasno sporočilo: pri dajanju javnih izjav je treba vedno upoštevati vpliv, ki ga lahko imajo na osebne pravice prizadetih.

V tej razpravi o svobodi izražanja in osebnih pravicah Sodišče jasno pove, da omejitve uveljavljanja teh pravic niso odvisne le od besedila, ampak tudi od konteksta, v katerem so izražene. Izjave ne smejo voditi v obrekovanje ali poniževanje, kar poudarja odgovornost tistih, ki javno izjavljajo.