Zvezna vlada načrtuje pokojninsko reformo: vključiti je treba samozaposlene!

Zvezna vlada načrtuje pokojninsko reformo: vključiti je treba samozaposlene!

Razprava o reformi pokojninskega zavarovanja v Nemčiji dobiva zagon. Nemško pokojninsko zavarovanje trenutno podpira vključitev samozaposlenih v obvezni pokojninski sklad. Predsednica Gundula Roßbach poudarja, da večja skupnost prispevajočih omogoča solidarnostno prerazporeditev v družbi. Ta ukrep je predviden v koalicijski pogodbi in je ocenjen kot nujen za vzdržnost pokojninskega zavarovanja. Hkrati pa obstaja skepticizem glede vključevanja javnih uslužbencev, procesa, ki ga Roßbach opisuje kot dolgotrajnega in ga je enostavno načrtovati.

Bistvena točka razprave o pokojninski reformi je morebiten potencial pozitivnih učinkov financiranja v dokladnem sistemu, ki bi lahko nastal ob vključitvi v obvezno zavarovanje prej nezavarovanih mlajših samozaposlenih. Pri javnih uslužbencih pa je položaj bolj zapleten. Roßbach opozarja na primer Avstrije, kjer prehod v pokojninsko blagajno traja vsaj eno delovno dobo. Za financiranje današnjih pokojnin bi bilo treba porabiti samo prispevke vključenih javnih uslužbencev, kar pa kratkoročno ne bi imelo pozitivnega finančnega učinka na pokojninsko zavarovanje.

Politične polemike in odpori

Razpravo dodatno podžigajo izjave ministra za delo in socialne zadeve Bärbela Basa (SPD), ki je prav tako predlagal vključitev javnih uslužbencev, politikov in samozaposlenih v pokojninsko blagajno. Vendar ta predlog naleti na odpor znotraj Unije, ki jo zastopa vodja kanclerskega urada Thorsten Frei (CDU). Frei trdi, da predlog ni zasidran v koalicijski pogodbi in ne bi predstavljal uspešnega modela financiranja.

Bärbel Bas svoj načrt utemeljuje s potrebo po izboljšanju prihodkov obveznega pokojninskega zavarovanja. Tega mnenja ne delijo vsi. Nemško združenje javnih uslužbencev je predlog ostro zavrnilo, Levica in socialno združenje VdK pa ga pozdravljata. Ekonomistka Monika Schnitzer podpira vključitev javnih uslužbencev v pokojninski sistem, a vseeno vidi nujnost reforme pokojninskega sistema.

Tveganja in alternative

Ekonomisti sicer opozarjajo, da bi vključitev javnih uslužbencev lahko kratkoročno razbremenila pokojninske blagajne, dolgoročno pa bi privedla do višjih prispevkov. Alternativni predlog ekonomistov predvideva, da javni uslužbenci in zaposleni vplačujejo v različne pokojninske sklade, ki pa upoštevajo enaka osnovna pravila. Poudarjeno je tudi, da obstajajo ustavne ovire za reformo pokojnin javnih uslužbencev v Nemčiji, za katere je potrebna odločitev zvezne in deželnih vlad.

Razpravo o pokojninski reformi podpihuje dejstvo, da je povprečna pokojnina v Nemčiji po 45 letih zavarovanja okoli 1200 evrov bruto, javni uslužbenci pa prejemajo prek 3000 evrov bruto. To neenakost bi sicer lahko zmanjšali z vključitvijo vseh poklicnih skupin v pokojninsko zavarovanje, vendar ostaja občutljivo vprašanje na političnem dnevnem redu.

Naslednji koraki bodo pokazali, ali je možno doseči soglasje glede pripomb različnih političnih akterjev ali pa razlike ostajajo nepremostljive. Razprava o vključevanju samozaposlenih in javnih uslužbencev ni le gospodarska, temveč tudi socialna tema, o kateri je treba razpravljati tudi v prihodnje. Več o tem najdete v poročilih iz MM Novice in Merkur.