Podnebne spremembe dražijo zavarovanje stavb: strokovnjaki ocenjujejo, da se bodo premije v naslednjih desetih letih podvojile.

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Po poročilu www.nrz.de bo zavarovanje zgradb v prihodnjih letih zaradi podnebnih sprememb dražje. Leta 2020 je bilo v Severnem Porenju-Vestfaliji 47 odstotkov ljudi zavarovanih za naravne nevarnosti, trenutni podatki splošnega združenja zavarovateljev pa kažejo, da je ta številka zdaj 56 odstotkov. Vendar ima le približno polovica lastnikov stanovanj po vsej državi to zavarovanje. Po poplavah v dolini Ahr leta 2021 je bilo občutno večje povpraševanje po zavarovanju za naravne nevarnosti. Zavarovalnice so jeseni 2021 prijavile okoli 400.000 novih ESV za stanovanjske stavbe – štirikrat več kot običajno v četrtletju. Se pa zanimanje za to zavarovanje povečuje z...

Gemäß einem Bericht von www.nrz.de, werden die Gebäudeversicherungen aufgrund des Klimawandels in den kommenden Jahren teurer werden. Im Jahr 2020 waren in NRW 47 Prozent der Menschen gegen Elementarschäden versichert, aber die aktuellen Angaben des Gesamtverbandes der Versicherer zeigen, dass es mittlerweile 56 Prozent sind. Bundesweit hat jedoch nur etwa die Hälfte der Hausbesitzer diesen Versicherungsschutz. Nach dem Hochwasser im Ahrtal 2021 gab es eine deutlich höhere Nachfrage nach Elementarschadenversicherungen. Die Versicherer haben im Herbst 2021 etwa 400.000 neue ESV bei Wohngebäuden registriert – vier Mal mehr als sonst in einem Quartal. Allerdings nimmt das Interesse an dieser Versicherung mit …
Po poročilu www.nrz.de bo zavarovanje zgradb v prihodnjih letih zaradi podnebnih sprememb dražje. Leta 2020 je bilo v Severnem Porenju-Vestfaliji 47 odstotkov ljudi zavarovanih za naravne nevarnosti, trenutni podatki splošnega združenja zavarovateljev pa kažejo, da je ta številka zdaj 56 odstotkov. Vendar ima le približno polovica lastnikov stanovanj po vsej državi to zavarovanje. Po poplavah v dolini Ahr leta 2021 je bilo občutno večje povpraševanje po zavarovanju za naravne nevarnosti. Zavarovalnice so jeseni 2021 prijavile okoli 400.000 novih ESV za stanovanjske stavbe – štirikrat več kot običajno v četrtletju. Se pa zanimanje za to zavarovanje povečuje z...

Podnebne spremembe dražijo zavarovanje stavb: strokovnjaki ocenjujejo, da se bodo premije v naslednjih desetih letih podvojile.

Po poročilu www.nrz.de bo zavarovanje zgradb v prihodnjih letih zaradi podnebnih sprememb dražje. Leta 2020 je bilo v Severnem Porenju-Vestfaliji 47 odstotkov ljudi zavarovanih za naravne nevarnosti, trenutni podatki splošnega združenja zavarovateljev pa kažejo, da je ta številka zdaj 56 odstotkov. Vendar ima le približno polovica lastnikov stanovanj po vsej državi to zavarovanje.

Po poplavah v dolini Ahr leta 2021 je bilo občutno večje povpraševanje po zavarovanju za naravne nevarnosti. Zavarovalnice so jeseni 2021 prijavile okoli 400.000 novih ESV za stanovanjske stavbe – štirikrat več kot običajno v četrtletju. Z daljšanjem časa od dogodka pa se zanimanje za to zavarovanje zmanjšuje.

Težava je tudi v tem, da nekateri lastniki še vedno niso prejeli vsega denarja od zavarovalnice zaradi pomanjkanja materiala ali pomanjkanja obrtniških zmogljivosti.

Poplava v dolini Ahr leta 2021 je bila najresnejša naravna nesreča v Nemčiji doslej, saj so zavarovalnice prizadetim strankam izplačale 6,7 milijarde od 8,4 milijarde evrov skupne škode za premoženjska zavarovanja. V Severnem Porenju-Vestfaliji so za 124.000 zavarovanih škod izplačali 4,2 milijarde evrov.

Po podatkih Generalnega združenja zavarovalnic se bodo premije za zavarovanje stanovanjskih stavb v naslednjih desetih letih podvojile samo zaradi podnebnih škod. To bo vplivalo tudi na najemnike, ki z najemnino plačujejo zavarovalno kritje.

Na splošno bi to lahko pomenilo, da bo zavarovanje stavb kmalu postalo tako drago, da si marsikdo zavarovanja ne bo mogel več privoščiti. Zato je nujno, da politiki zahtevajo večjo previdnost in dosledno izvajanje prilagajanja podnebnim vplivom, da bi čim bolj zmanjšali vpliv na trg in potrošnike.

Preberite izvorni članek na www.nrz.de

K članku