Obvezno zavarovanje pred naravnimi nesrečami: zaščita ali pretirane zahteve?

Obvezno zavarovanje pred naravnimi nesrečami: zaščita ali pretirane zahteve?

Zvezna vlada namerava uvesti obvezno zavarovanje lastnikov stanovanj pred naravnimi nesrečami. Ta uredba naj bi zajemala zlasti poplave, močno deževje in zemeljske plazove. Zavarovanje stanovanjskih objektov naj bi se v prihodnje ponujalo le s takšnim kritjem naravne škode. Obstoječe pogodbe je zato treba ustrezno dopolniti. Kljub temu obstaja odpor: večina zavarovalnic zavrača obvezna zavarovanja in uredbo vidi tako, da mora ponuditi kritje za naravne nesreče, lastniki stanovanj pa to lahko zavrnejo. Poleg tega je zvezna vlada pozvana, da končno uveljavi obvezno zavarovanje, da bi zmanjšala finančno breme zvezne in državne vlade, ki je posledica velikega števila nezavarovanih škod.

Podnebne spremembe igrajo ključno vlogo pri tem vprašanju. To povečuje pogostost in intenzivnost naravnih nesreč, tako da se škoda, za katero je bilo statistično pričakovano, da se bo zgodila vsakih 100 do 200 let, zdaj zgodi vsake 2 do 3 leta. Prebivalci območij blizu rek so morali v zadnjih letih prenašati vse pogostejše poplave. Več kot 50 odstotkov lastnikov stanovanj ima trenutno dodatno zavarovanje proti naravnim nevarnostim, kar je nujno treba spremeniti. Unija in SPD sta prepoznali potrebo po takšnem zavarovanju in si prizadevata za rešitev. Podobni modeli v drugih državah EU kažejo, da je obvezno zavarovanje vsekakor mogoče pozitivno uveljaviti.

Politična razprava in predlogi

Politična razprava o uvedbi obveznega zavarovanja pred naravnimi nesrečami dobiva zagon. Čeprav zavarovalnice pozdravljajo ta dialog, svarijo pred preprostimi rešitvami. Elementarna zaščita je zasidrana v koalicijski pogodbi zvezne vlade, za soočanje s socialnimi in finančnimi izzivi pa je potreben celovit pristop. Predlogi zavarovalniške industrije vključujejo zavarovanje za naravne nevarnosti z možnostjo zavrnitve. To pomeni, da morajo zavarovalne police za lastnike stanovanj standardno vključevati kritje za naravne nevarnosti, medtem ko imajo lastniki stanovanj možnost, da se odločijo za to.

Odstopu od tega zavarovanja pa je treba priložiti pisno izjavo, v kateri je navedena odpoved državni pomoči v primeru škode. Splošni pristop vključuje tudi splošen koncept naravnih nevarnosti, ki se osredotoča na celovito, prostovoljno zavarovanje z opt-out, zavezujočo preventivo in prilagajanjem podnebnim vplivom. Pravne zahteve so potrebne, da se načrtovanje in gradnja zavedata tveganja. Na primer, ustavitev gradnje na poplavnih območjih bi lahko bila pomemben preventivni ukrep.

Mednarodni modeli in izzivi

Primer alternativne rešitve bi lahko bil britanski model Flood Re, ki omogoča ugodno zavarovalno kritje brez obveznega zavarovanja. Visoko tvegane pogodbe imajo koristi od fiksnih premij, ki so nižje od prispevkov, potrebnih za tveganje, ki se financirajo iz solidarnostnega prispevka iz vseh pogodb. Ti mednarodni pristopi poudarjajo potrebo po usmeritvi politične pozornosti na preprečevanje in preglednost tveganja. Splošno priznana je potreba po ukrepanju zvezne vlade, da bi začrtala izvedljiv pristop, ki učinkovito spodbuja preprečevanje naravnih nevarnosti in prilagajanje podnebnim vplivom.

Uvedba obveznega zavarovanja bi lahko povečala gostoto zavarovanja in s tem okrepila individualno svobodo izbire lastnikov stanovanj. Nujno je zavezujoče izvajanje preprečevanja in prilagajanja podnebnim vplivom. Zavarovalništvo je pripravljeno prispevati k reševanju tega izziva s svojim znanjem in potrebnimi produkti. Socialna ideja za temi ukrepi je jasna: s skupnimi prizadevanji upamo, da bomo našli trajnostno rešitev za težave, ki jih povzročajo podnebne spremembe in njihove posledice za ljudi v Nemčiji.