Pokojninska reforma: Javni uslužbenci in samozaposleni naj končno plačajo!
Zvezni minister za delo Bas poziva javne uslužbence in samozaposlene, naj vplačujejo v obvezno pokojninsko zavarovanje, da bi stabilizirali sistem.
Pokojninska reforma: Javni uslužbenci in samozaposleni naj končno plačajo!
V trenutni pobudi je zvezni minister za delo Bärbel Bas pozval javne uslužbence, poslance in samozaposlene, naj v prihodnje plačujejo obvezno pokojninsko zavarovanje. To se zgodi v ozadju nemškega pokojninskega sistema, ki je pod pritiskom, saj vplačuje manj mladih, medtem ko število prejemnikov pokojnin še naprej narašča. Basu se zdi nujno vključevanje vseh poklicnih skupin, da bo pokojninski sistem pravičnejši in stabilnejši. kako Echo24 poročali, vendar so konkretni načrti za izvajanje te pokojninske obveznosti za javne uslužbence še vedno nejasni.
Pritisk na pokojninski sistem dodatno povečujejo demografska gibanja. S staranjem družbe je vedno manj vplačnikov in hkrati več prejemnikov pokojnin. Bas poudarja nujnost izboljšanja prihodkov iz pokojninskega zavarovanja za odpravo tega neravnovesja. Vendar tudi vključitev javnih uslužbencev in samozaposlenih v pokojninsko zavarovanje morda ne bo dovolj za popolno zmanjšanje pritiska na sistem. V tem kontekstu je treba upoštevati tudi povišanje prispevkov.
Načrtujejo se obsežni predlogi reform
Za spodbujanje reforme pokojninskega zavarovanja bi morala pokojninska komisija pripraviti predloge. Ta komisija je bila dogovorjena med črno-rdečo koalicijo in se bo ukvarjala z oblikovanjem pokojninske obveznosti. Vendar nemško združenje javnih uslužbencev (dbb) izraža zaskrbljenost in pobudo opisuje kot »obvezno enotno zavarovanje«. Njen zvezni predsednik Ulrich Silberbach se pritožuje, da bi vključitev javnih uslužbencev delodajalcem povzročila dodatne stroške, kar bi lahko povzročilo tudi dvig bruto plač. Glasno svet Dolgoročni načrti financiranja v koalicijski pogodbi ostajajo nedorečeni in se nanašajo na gospodarsko politiko, usmerjeno v rast in visoko stopnjo zaposlenosti.
Drugi vidik te reforme se nanaša na višino pokojnin, določeno v koalicijski pogodbi, ki naj bi do leta 2031 ostala pri 48 odstotkih. To kaže, kako pomembno je v razpravo vključiti različne poglede, da bi našli vzdržno rešitev pokojninskega problema.
Bärbel Bas je poleg svojega dela ministrice pokazala tudi zanimanje za kandidaturo za predsednico SPD, čeprav ni izključila predsednice stranke. Znotraj SPD se je nedavno znova zaostrila situacija okoli vodstva stranke. Lars Klingbeil bi rad nadaljeval, medtem ko Saskia Esken še ni komentirala prihodnosti svojega položaja. Basova, ki je doslej veljala za možno ministrico za delo in socialne zadeve, bi se rada najprej uveljavila kot ministrica za delo in socialne zadeve.