Tveganje nezmožnosti za delo: Švica tako nepripravljena!

Tveganje nezmožnosti za delo: Švica tako nepripravljena!

V Švici trenutne raziskave kažejo, da je prebivalstvo premalo finančno pripravljeno na tveganje lastne nezmožnosti za delo. Glede na poročilo, ki ga je Trgovski časopis Samo 17 % prebivalstva meni, da je tveganje lastne nezmožnosti za delo zelo visoko. Ozaveščenost je še posebej presenetljiva v različnih starostnih skupinah: medtem ko samo 10 % starih od 18 do 34 let to tveganje jemlje resno, se tega zaveda več kot 24 % starejših od 50 let. Predvsem samozaposleni imajo izrazito višjo oceno, saj jih 50 % meni, da je tveganje zelo visoko.

Drugi pomemben dejavnik, ki vpliva na zaznavanje tega tveganja, je stopnja izobrazbe. Posamezniki z višjo stopnjo izobrazbe so manj zaskrbljeni zaradi možnosti invalidnosti. To nakazuje, da izobrazba ni pomembna le za poklicno kariero, ampak tudi za osebno oceno tveganja.

Zdravstveni in poklicni stres

Poleg osebne ocene tveganja je pomembno vprašanje razmerje med zdravjem in invalidnostjo. Rezultati raziskav kažejo, da različne študije, kot sta Wurm in Tesch-Römer (2008) ter Siegrist in Dragano (2006), kažejo na neposredno povezavo med poklicnim stresom in tveganjem za zdravstvene težave. Znano je, da poklicni stres, zlasti v starosti, lahko poslabša zaposlitev.

Študija Wang et al. (2009) nakazuje, da so spremembe v zaznani delovni obremenitvi povezane tudi s povečanim tveganjem za hudo depresijo. To povečuje nujnost ozaveščanja o zdravstvenih tveganjih nezmožnosti. Te povezave potrjujejo tudi podatki o brezposelnosti in zdravju, ugotovljeni z mikropopisom iz leta 2005.

Posledice nezmožnosti za delo

Nastajajoče zdravstvene težave lahko ne samo dramatično poslabšajo finančnega položaja prizadetih, temveč lahko povečajo tudi daljnosežne družbene razlike. Študije, kot sta Hauser (2012) in Elkeles (1999), kažejo, da je nezmožnost za delo pogosto povezana z revščino in zato ogroža socialno varnost prizadetih. Nemško pokojninsko zavarovanje je v svojih poročilih navedlo, da je podpora za invalidske pokojnine potrebna za boljšo zaščito ranljivih skupin.

Če povzamemo, lahko rečemo, da neustrezna pripravljenost na tveganje nezmožnosti za delo ne predstavlja le individualnega izziva, temveč ima tudi družbene posledice. Večja ozaveščenost in preventivni ukrepi so bistveni za izobraževanje prebivalstva o tveganjih in spodbujanje finančne varnosti.