Poletje v paniki: plaz povzroča drago škodo in zavarovalniško dramo!
Zavarovalnice zavračajo izgube zaradi naravnih katastrof: primer iz Sommereina in vse večja zavarovalniška vrzel v Evropi.
Poletje v paniki: plaz povzroča drago škodo in zavarovalniško dramo!
Trenutni program ORF »Citizens' Lawyer«, ki ga moderira Peter Resetarits, predstavlja eksplozivne primere, ki poudarjajo izzive soočanja z naravnimi nesrečami in njihovimi posledicami. Izjemen primer je naravna nesreča v spodnjeavstrijski skupnosti Sommerein. Tu se ilovnata zemlja močno premika, kar je povzročilo razpoke na več stanovanjskih objektih. Stroški obnove znašajo več sto tisoč evrov, številne prizadete nepremičnine pa bi lahko postale neprimerne za bivanje. Kljub tradiciji tovrstnih zavarovanj v Avstriji jih zavarovalnice nočejo kriti. To je posledica vertikalnih premikov tal, ki ne sodijo v tradicionalne definicije plazov in zato niso zavarovani.
Prizadeti stanovalci so prisiljeni vložiti tožbe proti zavarovalnicam. Sodba vrhovnega sodišča pravi, da zavarovalnicam ni treba plačati povzročene škode. Zaradi tega položaja se bojijo, da bi lahko prebivalci Sommereina odšli praznih rok. O pravni situaciji in možnih rešitvah za prizadete v studiu razpravljajo strokovnjaki.
Vse večje vrzeli v zavarovanju
Razprava o zavarovalnem kritju ni nova in svetovni podatki kažejo, da zavarovalne izgube zaradi naravnih nesreč po vsem svetu hitro naraščajo. Glede na poročilo avtorja Poslovni vestnik Skupne izgube leta 2023 so znašale več kot 250 milijard dolarjev, od tega je bilo zavarovanih le približno 95 milijard dolarjev. V Evropi je skupna škoda znašala deset milijard dolarjev, zavarovanih pa le osem milijard dolarjev.
To vodi v vse večjo zavarovalno vrzel. Mnogi od prizadetih podcenjujejo tveganja ali se zaradi finančnih razlogov odrečejo zavarovalnemu kritju. Zlasti na območjih z visokim tveganjem, kot je Kalifornija, se zavarovalnice umikajo zaradi visokih premij. V Avstriji so še posebej opazni učinki pomanjkanja popolne zavarovalne zaščite pred naravnimi nesrečami, saj veliko ljudi ostane s škodo.
Obetajo se pravne spremembe
Nov osnutek zakona, sprejet lani, predvideva sklad za nesreče, ki bi lahko zagotovil nadomestilo za škodo, kakršna je bila v Sommereinu. Ali bo ta sklad pravočasno aktiviran za pomoč ljudem v stiski, pa bo treba videti. Vse pogosteje morajo posegati države, kar dodatno obremenjuje javne proračune. Ocenjuje se, da je razlika med gospodarskimi in zavarovanimi izgubami lani znašala več kot 160 milijard dolarjev, kar poudarja nujnost potrebnih prilagoditev pravnega okvira.
Razprava o pravno zavezujočem zavarovanju pred naravnimi nesrečami v Avstriji dobiva zagon. Strokovnjaki poudarjajo potrebo po strategijah izobraževanja in prilagajanja, kot so boljši gradbeni predpisi in sistemi zgodnjega opozarjanja. Podnebne spremembe, ki so glavni vzrok naraščajočih zavarovalniških izgub, prav tako pomenijo nujnost ukrepov podnebne politike. Izziv soočanja z novimi tveganji, kot je kibernetski kriminal, se odraža v dejstvu, da je bilo leta 2023 zavarovanih manj kot 1 % izgub zaradi kibernetskih napadov.
Trenutne razmere v Sommereinu in naraščajoče zavarovalniške izgube po vsem svetu ponazarjajo nujno potrebo po globalnem sodelovanju za odpravo problema trajnostnih zavarovalniških rešitev.