Pomanjkanje delovne sile vodi v socialni umik

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Kriza dela v Nemčiji se povečuje - dr. Gerd Held analizira vzroke in posledice za družbo. Kako nastane pomanjkanje delavcev? Izvedite več na achgut.com!

Die Arbeitskrise in Deutschland nimmt zu - Dr. Gerd Held analysiert die Ursachen und Auswirkungen auf die Gesellschaft. Wie entsteht ein Mangel an Arbeitskräften? Erfahren Sie mehr auf achgut.com!
Kriza dela v Nemčiji se povečuje - dr. Gerd Held analizira vzroke in posledice za družbo. Kako nastane pomanjkanje delavcev? Izvedite več na achgut.com!

Pomanjkanje delovne sile vodi v socialni umik

Prevlada umetno povzročenih »izrednih razmer« v Republiki se na prvi pogled zdi porazna. Toda ta prevladujoča moč ima temeljno šibkost. Dosedanji pregled je jasno pokazal, kako se je Nemčija znašla v zelo dramatičnem kriznem scenariju, ki gre proti negativni in uničujoči rešitvi. Zdi se, da je ta razvoj nepovraten, saj velik del družbe deluje kot žrtev, medtem ko pomemben del družbe pridobi moč in dohodek.

Za trenutno ozračje v Nemčiji je značilen alarm za delavce. Akutno primanjkuje delavcev v številnih osnovnih poklicih, ki ne zahtevajo akademske izobrazbe. Vendar ta »preprosta« dela nikakor niso lahka, saj zahtevajo močan fizični in psihični napor. Trenutna kriza dela je presenetila postindustrijsko predstavo, da bodo zahtevna in naporna delovna mesta počasi izginila.

Kriza se kaže v tihem, a globokem umiku iz dela. Ta sprememba pomeni, da je država dobesedno paralizirana. Ta umik ni zavestna stavka, ampak postopen proces, v katerem se ljudje predčasno upokojijo, zaposlijo s skrajšanim delovnim časom ali zmanjšajo pripravljenost za delo. To stanje ne predstavlja začasnega izziva, ki bi ga lahko rešili z višjimi plačami, temveč označuje globlji problem z delovno etiko in cenjenjem dela v Nemčiji.

Poraba za visokošolsko izobraževanje se je v zadnjih letih močno povečala, kar je povzročilo močno rast akademskega izobraževanja. Vedno večji razkorak med akademsko izobrazbo in realnimi zahtevami trga dela je povzročil neravnovesje v družbi. Delavci v »pravih službah« se počutijo razvrednotene in jih zasenči rastoči višji srednji razred, ki uživa veliko udobnejše in manj stresne delovne razmere.