Jedrska pogajanja odpovedana: Iran odgovoril na izraelske zračne napade!

Jedrska pogajanja odpovedana: Iran odgovoril na izraelske zračne napade!

Napeti odnosi med Iranom in Izraelom se še naprej zaostrujejo, medtem ko so načrtovani ameriško-iranski jedrski pogovori v Omanu odpovedani. Glasno Južnonemški časopis Omanski zunanji minister Badr al-Bussaidi je potrdil odpoved pogovorov in poudaril pomembno vlogo Omana kot posrednika. Pogajanja so bila prvotno namenjena razpravi o izvajanju dunajskega jedrskega sporazuma iz leta 2015, vendar napetosti ostajajo visoke.

Vzporedno z diplomatskimi neuspehi Izrael od petka zjutraj izvaja obsežen zračni napad na iranske jedrske objekte. Cilj te operacije, imenovane "Rising Lion", je zmanjšati jedrsko grožnjo Irana in zavrniti njegov jedrski program. Ta preventivni udar, kot ga RND poročil, cilja na ključne jedrske objekte, vojaške baze in znanstvenike.

Napadi in protireakcije

Iran se je v soboto zvečer na izraelske napade odzval z izstrelitvijo več sto raket in brezpilotnih letal proti Izraelu ter zadel območje Tel Aviva. Iran je na izraelske zračne napade gledal kot na vojno napoved, kar je poudarilo globoke napetosti, ki obstajajo med državama. Ti napadi prihajajo v ozadju, ko se Izrael, ZDA in druge zahodne države bojijo, da bi lahko Iran na skrivaj razvil jedrsko orožje.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je zaskrbljena zaradi razvoja iranskega jedrskega programa. Čeprav jedrskega sevanja ni bilo mogoče zaznati, bi imela napotitev primera Varnostnemu svetu ZN politične in gospodarske posledice za Iran. Iran je v zadnjih mesecih povečal obogatitev urana na do 60 odstotkov, kar je nevarno blizu pragu okoli 90 odstotkov, ki je potreben za jedrsko orožje.

Politično ozadje in pot naprej

Konflikt ima globoke zgodovinske korenine. Od islamske revolucije leta 1979 ZDA veljajo za glavnega sovražnika Irana. Enostranski umik ZDA pod predsednikom Trumpom iz dunajskega jedrskega sporazuma leta 2018 in sankcije, ki so sledile, so še povečale napetosti. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je bil iranski jedrski program prvotno uveden s podporo Združenih držav in pozneje Rusije, preden se je to sodelovanje v obdobju po revoluciji prekinilo.

Iransko prebivalstvo ne trpi le zaradi geopolitičnih napetosti, ampak tudi zaradi gospodarske situacije, za katero so značilne mednarodne sankcije. Visoka inflacija in vsesplošna revščina sta vsakodnevni spremljevalki mnogih Irancev. Vrnitev k diplomatskemu pristopu k reševanju jedrskega spora se trenutno zdi težko mogoča brez temeljnih reform in deeskalacije na geopolitični ravni.