Gradbene obrestne mere za kupce nepremičnin padajo pod tri odstotke – strokovnjaki vidijo vzrok v umirjeni inflaciji

Gradbene obrestne mere za kupce nepremičnin padajo pod tri odstotke – strokovnjaki vidijo vzrok v umirjeni inflaciji

Glede na poročilo avtorja www.tagesschau.de Obrestne mere za stavbe za kupce nepremičnin z zelo dobro boniteto so padle pod mejo treh odstotkov. Po analizi primerjalnega portala Check24 so bile najboljše obrestne mere za desetletno financiranje stavb v začetku leta 2,93 odstotka, kar je 0,36 odstotne točke nižje kot decembra 2023. Za to sta odločilna nižja donosnost desetletnih zveznih obveznic in umirjanje inflacije, saj to vodi v padanje obrestnih mer za stavbe.

Zaradi nižjih obrestnih mer lahko kupci nepremičnin veliko prihranijo: pri financiranju gradnje v višini 400.000 evrov in najboljši obrestni meri 2,93 odstotka letno znašajo stroški obresti do izteka desetletne fiksne obrestne mere 104.569 evrov. Mesečna tarifa v tem primeru znaša 1.643 evrov. V primerjavi s 3,29-odstotno obrestno mero v začetku decembra so kupci s 120 evrov nižjo mesečno obrestno mero prihranili 12.673 evrov stroškov obresti.

Na kapitalskem trgu vladajo velika pričakovanja, da bodo centralne banke leta 2024 znižale ključne obrestne mere, če bo inflacija padla. Kljub stopnji inflacije v območju evra v višini 2,9 odstotka decembra 2023 se je inflacija nagibala k nižanju. Donosi desetletnih zveznih obveznic so se močno znižali, kar je povzročilo padec gradbenih obrestnih mer od konca oktobra za okoli 0,8 odstotne točke.

Vendar se trend strmega padanja obrestnih mer za stavbe verjetno ne bo nadaljeval. Strokovnjaki v naslednjih nekaj tednih pričakujejo stransko gibanje in ne močan padec obrestnih mer. Ekonomisti pri Deutsche Bank napovedujejo, da se bodo gradbene obrestne mere tekom leta znova zvišale, saj naj bi inflacija v Nemčiji ostala nad dvema odstotkoma. Do konca leta 2024 naj bi se pet- do desetletne hipotekarne obrestne mere spet dvignile na 3,8 odstotka. To zvišanje obrestnih mer stavb bi lahko imelo daljnosežne učinke na nepremičninski trg in finančni sektor. Varčevalni potencial kupcev nepremičnin naj bi se zmanjšal, kar bi lahko vplivalo na povpraševanje po nepremičninah in dinamiko nepremičninskega trga. Posledično bi lahko bile prizadete tudi dejavnosti na trgu financiranja gradnje in hipotekarnih trgih.