Zvezne države zahtevajo milijonske odškodnine: davčna reforma ogroža občine!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Zvezne države zahtevajo nadomestilo za davčne izgube z znižanjem davka na dobiček. Finančni minister predstavil ukrepe za spodbujanje gospodarstva.

Bundesländer fordern Ausgleich für Steuerausfälle durch Unternehmenssteuersenkungen. Finanzminister präsentiert Maßnahmen zur Wirtschaftsanregung.
Zvezne države zahtevajo nadomestilo za davčne izgube z znižanjem davka na dobiček. Finančni minister predstavil ukrepe za spodbujanje gospodarstva.

Zvezne države zahtevajo milijonske odškodnine: davčna reforma ogroža občine!

5. junija 2025 se zvezne dežele soočajo s finančnim izzivom, saj zahtevajo nadomestilo za davčne izgube, ki bodo nastale zaradi načrtovanega znižanja davka na dobiček s strani zvezne vlade. Ta znižanja davkov so del tako imenovanega pospeševalnika naložb, ki ga je začela nova vlada, da bi spodbudila gospodarstvo in povečala mednarodno konkurenčnost. Saški premier Michael Kretschmer (CDU) poudarja, da države in občine ne morejo preprosto prevzeti finančnih izgub. Oglasil se je tudi vodja vlade Spodnje Saške Olaf Lies (SPD) in pozval k prilagojeni "blažitvi posledic" znižanja davkov, da ne bi dodatno obremenili prizadetih regij.

Osrednji element paketa ukrepov je poseben sklad v višini 500 milijard evrov, namenjen infrastrukturnim naložbam. Kretschmer ocenjuje, da bodo izgube prihodkov zaradi znižanja davkov znašale med 46 in 48 milijardami evrov, pri čemer bo približno 60 odstotkov teh izgub padlo na države in občine. Na premierski konferenci so voditelji vlad že razpravljali o potrebnih korakih za uspešno izvedbo načrtov med zvezno in deželno vlado. Glasovanje v zveznem svetu o znižanju davkov je predvideno za 11. julij, pred tem datumom pa naj bi bili doseženi dogovori o finančnih nadomestilih.

Finančne perspektive in tveganja

Premierka Saarlanda Antje Rehlinger (SPD) je izrazila zaskrbljenost in opozorila, da bi znižanje davkov lahko povzročilo upad naložb. Hessenski premier Boris Rhein (CDU) je prav tako optimističen glede rešitve finančnih vprašanj, medtem ko je podkancler in zvezni finančni minister Lars Klingbeil (SPD) v stiku z voditelji vlad zveznih držav, da bi razpravljali o potrebni podpori.

Predlog zakona, ki ga je predstavil Klingbeil, želi pomagati gospodarstvu iz recesije z naložbenimi spodbudami in davčnimi olajšavami. Načrtovani ukrepi vključujejo razširjene možnosti amortizacije za električna vozila in stroje ter postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb s 15 % na 10 % do leta 2032, kar naj bi izboljšalo dolgoročno konkurenčnost Nemčije.

Konkreten vpliv na podjetja

Povečanju donosnosti naložb in krepitvi likvidnosti podjetij je namenjena tudi uvedba posebnega zaključka za premičnine do 30 % za obdobje 2025–2027. Nove olajšave amortizacije bodo veljale od 30. junija 2025, pri čemer bo 75 % stroškov električnih vozil davčno priznanih v letu nakupa. Obenem predlog zakona določa, da se bo olajšava za podjetja povečala z 2,5 milijarde evrov v letu 2025 na 11,3 milijarde evrov v letu 2029, izpad davčnih prihodkov za državo pa se bo s 630 milijonov evrov v letu 2025 povečal na 17 milijard evrov v letu 2029.

Ta dogajanja so zelo pomembna za prizadete regije, saj finančni rezi vplivajo na zvezne, državne in lokalne oblasti ter zahtevajo skrbno načrtovanje, da bodo gospodarske in strukturne posledice čim nižje. Prihodnji tedni bodo pokazali, ali je mogoče doseči dogovor med različnimi ravnmi oblasti o finančnih nadomestilih.