Nemci delajo manj: Merz poziva k več truda v službi!

Nemci delajo manj: Merz poziva k več truda v službi!

Razprava o trgu dela v Nemčiji dobiva nove oblike. Leta 2023 je povprečna delovna ura na zaposljivega prebivalca znašala le 1036 ur, kaže analiza nemškega gospodarskega inštituta (IW). S tem se Nemčija uvršča na predzadnje mesto med 38 državami OECD. Manj sta jih imeli le Francija (1.027 ur) in Belgija (1.021 ur), Nova Zelandija pa je v vodstvu s približno 1.402 urama. Te številke ponazarjajo izziv, s katerim se sooča nemški trg dela.

Razprava o delovnem času postaja vse bolj polemična. Kancler Friedrich Merz je zavzel jasno stališče in pozval k podaljšanju delovnega časa v Nemčiji. Oglasil se je tudi zvezni minister za delo Hubertus Heil, ki poudarja, da bi večja zaposlenost žensk lahko povzročila povečanje delovnega časa. K temu bi lahko prispevali izboljšanje delovnih razmer za matere in načrtovana širitev otroškega varstva, na kar opozarja črno-rdeča koalicija.

Primerjava delovnega časa

Pogled nazaj v zadnjih nekaj let pokaže zanimiv razvoj. V primerjavi z letom 2013, ko je bilo povprečno število delovnih ur okoli 1.013, so Nemci v letu 2023 dejansko delali več. Kljub temu je trend padanja ostal od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, čeprav se je od ponovne združitve povečal. Ta razvoj je zaskrbljujoč, zlasti v kontekstu, v katerem predsednik IW Michael Hüther opozarja na bližajoče se pomanjkanje kvalificiranih delavcev. Po njegovi napovedi bi lahko do konca desetletja izgubili skoraj 4,2 milijarde delovnih ur.

Poleg tega bo stopnja zaposlenosti v Nemčiji leta 2023 visoka pri 77,2 odstotka, kar je nad povprečjem OECD, ki znaša 69 odstotkov. Vendar je treba vedeti, da v Nemčiji okoli 30 odstotkov zaposlenih dela s krajšim delovnim časom. Za primerjavo: v Italiji je ta vrednost 18 odstotkov, na Poljskem pa le 6 odstotkov. Ta razlika poudarja problem dela s krajšim delovnim časom v nemškem delovnem okolju.

Politične zahteve in izzivi

Razprava o delovnem času ni le vprašanje števila opravljenih ur, ampak tudi pogoje, pod katerimi ljudje delajo. IW med drugim kritizira visoko davčno stopnjo za srednje dohodke, zaradi katere so nadure neprivlačne. Obstajajo tudi pozivi k odpravi odvračilnih dejavnikov, kot je upokojitev pri 63 letih, da bi izboljšali strukturo trga dela.

Če povzamemo, lahko rečemo, da vprašanje delovnega časa v Nemčiji ni le statistična zadeva, ampak je globoko zasidrano v družbenih in gospodarskih strukturah. Aktualne razprave vodijo do ključnih vprašanj o prihodnosti trga dela in kakovosti življenja državljanov.

Za več informacij si oglejte analizo iz Deutschlandfunk in t na spletu.