Nemški posebni skladi v nevarnosti: finančni strokovnjaki analizirajo paniko v Berlinu

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Po poročilu finanzmarktwelt.de je zvezno ustavno sodišče prepovedalo prerazporeditev kreditne linije v višini 60 milijard evrov za pomoč Coroni v posodo za podnebne ukrepe. To vodi do velike luknje v zveznem proračunu in lahko ogrozi tudi druge "posebne sklade" zvezne vlade. Po besedah ​​dr. Jörga Krämerja, glavnega ekonomista pri Commerzbank, večina neto zadolževanja zvezne vlade izvira iz dolgov zunaj rednega proračuna. To pomeni, da bi lahko bila ogrožena tudi druga gospodinjstva v senci, imenovana posebni skladi. Dejansko je skupno 28 zveznih »posebnih skladov«, pri čemer se večina sredstev financira iz zunanjih virov. Posebej kritična točka je „Energetsko-ekonomski in stabilizacijski sklad“ (WSF-Energy). …

Gemäß einem Bericht von finanzmarktwelt.de, hat das Bundesverfassungsgericht die Umwidmung von 60 Milliarden Euro Kreditlinie für Corona-Hilfen hin zu einem Topf für Klima-Maßnahmen untersagt. Dies führt zu einem erheblichen Loch im Bundeshaushalt und könnte auch andere „Sondervermögen“ der Bundesregierung gefährden. Laut Dr. Jörg Krämer, Chefvolkswirt der Commerzbank, läuft das Gros der Nettokreditaufnahme des Bundes über Schuldentöpfe außerhalb des regulären Haushalts. Dies bedeutet, dass weitere Schattenhaushalte, die als Sondervermögen bezeichnet werden, ebenfalls gefährdet sein könnten. Tatsächlich gibt es insgesamt 28 „Sondervermögen“ des Bundes, wobei das Gros der Fonds fremdfinanziert ist. Ein besonders kritischer Punkt ist das „Wirtschafts- und Stabilisierungsfonds Energie“ (WSF-Energie). …
Po poročilu finanzmarktwelt.de je zvezno ustavno sodišče prepovedalo prerazporeditev kreditne linije v višini 60 milijard evrov za pomoč Coroni v posodo za podnebne ukrepe. To vodi do velike luknje v zveznem proračunu in lahko ogrozi tudi druge "posebne sklade" zvezne vlade. Po besedah ​​dr. Jörga Krämerja, glavnega ekonomista pri Commerzbank, večina neto zadolževanja zvezne vlade izvira iz dolgov zunaj rednega proračuna. To pomeni, da bi lahko bila ogrožena tudi druga gospodinjstva v senci, imenovana posebni skladi. Dejansko je skupno 28 zveznih »posebnih skladov«, pri čemer se večina sredstev financira iz zunanjih virov. Posebej kritična točka je „Energetsko-ekonomski in stabilizacijski sklad“ (WSF-Energy). …

Nemški posebni skladi v nevarnosti: finančni strokovnjaki analizirajo paniko v Berlinu

Glede na poročilo avtorja finanzmarktwelt.de, je zvezno ustavno sodišče prepovedalo prerazporeditev 60 milijard evrov kreditne linije za Corona pomoč v lonec za podnebne ukrepe. To vodi do velike luknje v zveznem proračunu in lahko ogrozi tudi druge "posebne sklade" zvezne vlade.

Po besedah ​​dr. Jörga Krämerja, glavnega ekonomista pri Commerzbank, večina neto zadolževanja zvezne vlade izvira iz dolgov zunaj rednega proračuna. To pomeni, da bi lahko bila ogrožena tudi druga gospodinjstva v senci, imenovana posebni skladi. Dejansko je skupno 28 zveznih »posebnih skladov«, pri čemer se večina sredstev financira iz zunanjih virov.

Posebej kritična točka je „Energetsko-ekonomski in stabilizacijski sklad“ (WSF-Energy). Ta sklad, ki je prvotno dobil kreditna pooblastila v višini 200 milijard evrov, bi lahko bil v nevarnosti tudi zaradi sodbe zveznega ustavnega sodišča. Očitki sodnikov se nanašajo predvsem na obračunavanje dolžniške zavore in kopičenje finančnih sredstev. Če bi prišlo do ustrezne tožbe, bi pristop WSF lahko kritizirali.

Posledice bi lahko postale vidne v proračunskih letih 2022 do 2024. Strokovnjaki pravijo, da bo morda potrebno zvišanje davkov ali zmanjšanje porabe, da se zamašijo luknje, ki jih je pustila sodba. To predstavlja ogromen izziv za zvezno vlado in lahko povzroči napetosti v koaliciji.

Na splošno bi lahko imela razsodba zveznega ustavnega sodišča velik vpliv na finančni sektor in trg, saj ogroža finančno stabilnost države. Negotovost glede prihodnosti "posebnih skladov" in s tem povezana tveganja bi lahko povzročila večjo nestanovitnost na finančnih trgih. Videti je treba, kako se bo zvezna vlada odzvala na ta izziv in s kakšnimi ukrepi bo zamašila luknje v proračunu.

Preberite izvorni članek na finanzmarktwelt.de

K članku